Življenje ni samo Sex, Drugs and Rock`n`Roll . Hmmm, morda bolj Sex, Špeh and Tek.

Minuli prazniki s popolnim vremenom so napolnili družabna omrežja s popolnimi poticami, v katerih je ravno pravšnja mera orehov, natančno odmerjenimi rozinami, fotografiranimi od daleč, na novem steklenem podstavku, nežno posutimi s sladkorjem v prahu in ovitimi s pikčastim trakom. Le tem delajo družbo v “nulo” pobarvana jajca iz domače reje in prvovrsten kos šunke brez solitrne soli in zgolj kot nož tanko plastjo slanine. In ker smo zmeraj bolj zdrava družba; obvezno, ampak res obvezno je zraven “pripopana” še “fotka” skoraj v duhu globoke modrine žafranov, ki se lesketajo v poznem popoldanskem soncu in vabijo trume obiskovalcev na Veliko planino.

Tukaj vsa pohvala našim markacistom, ki skrbijo za planinske poti in jih tudi dobro označijo s Knafelčevo markacijo, s katero je označenih kar 10 tisoč kilometrov planinskih poti. Med planinci in obiskovalci gora je celo tako udomačena, da jo nekateri zamenjuje s prometnim znakom za prepoved vožnje in parkirajo celo tam, kjer je to prepovedano ali pa svoje vozilo pustijo kar pred rampo misleč, da če pot zapira rampa, potem ne more mimo nihče drug. Tudi če so to gorski reševalci, ki hitijo na pomoč turistu, ki ga je “fršlok” od vseh lepot narave.

Slednjim pa bodo na pomoč prihiteli tudi vedno bolj “in” “kaogorskim” tekačem, ki iz Kamniške Bistrice do Jermanovih vrat potrebujejo samo tri ure in ker so “itak” tako hitri tudi na račun ideologije “Fast and Light” se jim praktično ne more nič zgoditi, kaj šele, da bi jih presenetilo burno planinsko vreme. “Stari”; pa še “kul” so videti, saj furajo najnovejši “stajl” trail tekačev – “na frišno plajhnjeni lasje na fluroscentno zeleno in obvezno, to pa res obvezno; dve različni barvi športnih copatov, iste firme.” “Iste firme, da ne bi kdo zajebu, se razume.”

Sicer je pa Hallo GRS vedno na razpolago. Še posebej so aktivni kamniški, ki so od veselja, ker jim je država priskrbela nove “kontejnerje” za bivanje, organizirali kar dobrodelni koncert. “Ej, res hude face.”

No, in ker ravno za bližajoče prvomajske praznike pričakujemo ponovno epsko vreme, smo se gorski reševalci iz Kamnika organizirali in bomo svoj prosti čas posvetili dežuranju. Imamo pa namen vsaj enkrat v miru do konca speči “čevape” pred našimi snežno belimi zabojniki in s tem namenom v svet pošiljamo nekaj že ničkolikokrat izrečenih besed o varnejšem obiskovanju gora.

Življenje ni samo Sex, Drugs and Rock`n`Roll . Hmmm, morda bolj Sex, Špeh and Tek. Kdo ve?! Varno na planinskih poteh.

Aprilsko vreme je nekaj čisto normalnega!
Lahko rečem, da aprilsko vreme ni nobeno presenečenje, in da je dokaj normalno, da v tem času v gorskem svetu, včasih tudi vse do nižin, lahko zapade sneg. Če pogledamo naše vršace iz doline, vidimo, da so še vedno pokriti s snegom in kot takšni zahtevajo izkušenega planinca z opremo in znanjem uporabe le te. Seveda pa so zanimive tudi aprilske temperature. Čez dan se skoraj lahko sprehodimo v kratki majici, ko se skrije sonce, pa postane hladno in nemalokrat oblečemo puhasto jakno. Vse to predstavlja past za obiskovalce gora, ki se čez dan odpravijo v gore in s sabo nimajo primerne toplotne izolacije. Ko se sonce skrije, telo pa je prepoteno, se lahko kaj hitro podhladimo. Svetujemo tudi uporabo čelade, saj je skala v tem času krušljiva in tam, kjer poti potekajo pod stenami, smo še posebej izpostavljeni padajočemu kamenju. Naletimo lahko tudi na večje podore, čez katere potekajo poti. Če ni nujno, jih ne prečimo in raje obrnimo. Informacijo pa čim prej javimo na Planinsko zvezo Slovenije. V nahrbtniku naj bo obvezna planinska oprema in vodi nas naj misel, da nas bodo gore počakale na lepše vreme in razmere.

Ko se izgubimo!
Če se izgubimo, ostanimo mirni in se poskušajmo po poti, po kateri smo prišli, varno vrniti do prve znane točke, npr. znamenja, markacije ali poznanega dela poti. Če nas je ujela tema ali megla in nismo življenjsko ogroženi – življenjsko ogroženost pomenijo poškodbe, hud mraz … in ne potreba po vodi in hrani -, poskušajmo noč preživeti na prostem oz. zasilno bivakirati, tako da oblečemo vsa oblačila, se usedemo na nahrbtnik v zavetju dreves, rušja, balvana in ohranimo pozitivno misel, nato pa z dnem rešujmo položaj. Pri tem je pomembno, da o svoji nameri obvestimo najbližje in jih s tem pomirimo. V noči in megli nikakor ne nadaljujemo poti v neznano, saj se ta v večini primerov konča z resnimi poškodbami, ki so posledica zdrsa ali padca prek stene. Če je naše življenje ogroženo oz. smo poškodovani ali pa na območju, kjer je velika možnost objektivnih nevarnosti, pokličimo številko 112. Pomembno je tudi, da varčujete z baterijo mobilnega telefona, saj bo to edina vez z gorskimi reševalci.

Piščalka je obvezen pripomoček v gorah saj z njeno pomočjo lahko pokličemo na pomoč. Danes jo ima že skoraj vsak nahrbtnik, in sicer na paščku, ki povezuje naramnice nahrbtnika v predelu prsi. Predstavljajte si, da pride do nesreče in moramo poklicati na pomoč. Mobilni telefon je prazen ali pa ni signala. Lahko bi sicer kričali, ampak tega ne moremo dolgo početi, saj kmalu ostanemo brez glasu. S piščalko pa lahko enostavneje pokličemo na pomoč, in sicer dogovorjeni znak je šest (6) piskov v minuti. Se pravi vsake 10 s en pisk. Počakamo tri minute in ponovimo. V odgovor lahko pričakujemo tri piske v minuti. Se pravi vsakih 20 s enega in to pomeni, da so nas opazili. Enako velja ponoči s čelno svetilko. Tako da, piščalka v nahrbtniku vsakega planinca, tabornika, ljubitelja narave je nujna.

Nevihta s strelami tudi v pomladnem času ni nobena izjema!
Zaščite pred udarom strele ni, ampak je samo preventiva, kar pomeni, da se v gore odpravimo dovolj zgodaj in smo takrat, ko so nevihte najpogostejše, v popoldanskem času, že na varnem v dolini ali planinski koči. Slednji sta tudi edini varni mesti pred udarom strele. V primeru, da nas nevihta preseneti v gorah, je nujno, da sestopimo z grebenov in izpostavljenih vrhov, sploh tam, kjer so jeklenice oz. predmeti iz železa ali pa je skala rdeča, kar pomeni, da vsebuje kovine. S sebe odstranimo vse kovinske predmete in jih ne odvržemo, ampak jih spravimo na varno mesto, stran od sebe, saj jih bomo po hudi uri potrebovali. Svetujemo, da se usedete na vrv ali hrbtno podlogo od nahrbtnika, noge spravite v nahrbtnik in oblečete v zaščitna oblačila. Biti moramo čim nižji. Pazite tudi, če imate na glavi čelado in ima ta kovinske zakovice. V tem primeru je bolje, da jo snamemo z glave. Izogibamo se tudi osamelih, izpostavljenih predmetov (drevesa, viharniki, žandarji …) in pazimo, da se sami ne izpostavimo. S telesom se ne dotikamo sten, po katerih se lahko »sprehodijo« blodeči se tokovi strele. Če smo v kotanji, jami, je najvarnejše mesto sredina jame oz. kotanje. Če smo na robu police, je dobro, da se pripnemo z vrvjo, ki naj od nas teče po tleh.

Izogibajmo se prostorov, kamor strele redno udarjajo. Spoznamo jih po razklanih deblih dreves, razritih tleh, preklanih skalah in rdečkastih kamninah. Vlažne grape in žlebovi, po katerih teče voda, so tudi zelo verjetna mesta za udar strele. Najvarneje pred udarom strele je na melišču, kjer čepimo ali sedimo na nahrbtniku. Če vseeno nadaljujemo sestopanje, naj bo razdalja med nami vsaj 20 metrov.

Pomembno:
– Poslušajte/preberite vremensko napoved in jo upoštevajte pri načrtovanju svojih aktivnosti v hribih.
– Seznanite se z vremenskimi in klimatskimi značilnostmi želenega cilja.
– Opremite se vremenski napovedi ustrezno, upoštevajte vreme in druge razmere. Bolje je imeti suh anorak kot mokro glavo.
– Med turo spremljajte razvoj vremena in se ravnajte po vremenu in razmerah.
– Rana ura je zlata ura – plohe in nevihte se večinoma pojavijo popoldne.
– Spremljajte razvoj kopastih oblakov, njihov zgodnji dopoldanski pojav je znanilec neviht.
– Če čutite vlažnost ozračja oz. ne morete videti daleč (zrak je moten), potem se vlažnost zraka povečuje, kar viša verjetnost nastanka neviht.
– Če se pripravlja k nevihti, se umaknite z izpostavljenih točk, po možnosti v zavetje.
– V lepem vremenu in ugodnih razmerah je vsak cilj v hribih laže dosegljiv.

Klopi, ne samo klopce ljubezni!
V pomladanskem času postanejo aktivni tudi klopi, ki so prenašalci človeku nevarnih bolezni. Cepljenje, ustrezna zaščita in redni pregledi po vsaki turi so nujni. In pustite kače pri miru. Ne bodo vas ugriznile in ne boste postali invalidi. Svoje štirinožne kosmatince pa imejte na vrvici. Živali v gorah so ranljive, v tem času imajo mladiče in vsakršno preganjanje je zanje lahko usodno. Prav tako pa vas naj ne prevzame lovski nagon. Kozorogi in gamsi so lahko nevarni, še posebej, če boste z njim želeli narediti “selfija”. Pred človekom se začnejo umikati v višji svet in posledično prožijo kamenje.

Pa pamet v glavi, ne samo v pametnem telefonu!