… na “diksiju” z odprtimi vrati, saj že pošteno smrdi po dreku

V Planinski zvezi Slovenije res prodajamo planinsko srečko, pa vendar ni vse odvisno od sreče. V prvi vrsti je potrebno kupiti nov planinski zemljevid in ne hoditi kot “fijakarski” konji po GPS sledi, ki smo jo potegnili s spleta in je še iz leta, ko je pot potekala drugje.

Planinske poti so zahtevne, niso tlakovane in niso za vsakogar, še posebej za motorično manj razvite, ki se spotaknejo že na črti odbojkarskega igrišča.

Člani Društva Gorska reševalna služba Kamnik že celo poletje dežuramo ob vikendih. Danes smo že zjutraj oskrbeli 12 letnega fantina, ki je padel in si grdo presekal koleno. Kri sicer ni tekla v potokih, so se pa videle kosti. Kasneje smo poskrbeli za italijansko družino z dveletnim otrokom, ki sta ga starša z vozičkom peljala po planini od Kisovca do Male planine in se potem izgubila. Našli smo jih v smeri Mačkinega kota. Tik pred nočjo.

Markacisti Planinskega društva Kamnik so med tem časom kosili Koželjevo pot in odstranili visečo skalo na poti na Skuto.

Foto Boštjan Balantič – Bah

Ker so nas opozorili s PU Kranj, da sta na območju pod Skuto, z Malih proti Velikim Podom, čez Strežo, bili že dve reševanji, markacisti pregledajo še teren na tem območju.

Ustrezno označeno, smerne table pravilno postavljene, table z večjezičnim opozorilom, da je pot spremenjena so tudi.

Pri Marjanu v Bistrici odgovarjam na e-pošto Avstrijcu, ki je pisal, da sta izgubljeni pod Skuto bili njegovi znanki in da pot poteka napačno in je to bil razlog, da sta se izgubili.

Ne pot, pot je pravilna, narava se spreminja, v naravi so skalni podori, erozija …, planinski zemljevidi ves čas temu sledijo, le osvežiti jih je potrebno in ne uporabljati starih GPS sledi. Če pa že, je potrebno opazovati naravo in ne zvesto gledati v navigacijo.

Srknem odlično Marjanovo kavo in zagrizem v hrustljavo skorjo sveže kremšnite, ko pristopi mlad Nemec, ki se zanima za pot na Bivak pod Skuto, da bo tam prespal s prijatelji in naslednji dan se povzpel na Skuto. No, rahlo se mi že zamegli, ko mu v nemščini skupaj z Marjanom in Rikijem pojasnjujemo, da so bivaki “nur in Notfall” in da ima za to Hütte na Kokrškem sedlu.

Že tretjič pišem na Google, da naj za božjo voljo odstrani pot čez Rigelj s svojih zemljevidov. Ali pa se je Trump spravil še na uboge Francoze, katere masovno vozimo s te poti. Včeraj ponovno fant in punca s šolskim nahrbtnikom, očitno so zelo moderni, in “šolenčkih” za Swing.

Z Zdravkom Bodlajem se zmeniva, da bomo z obeh strani postavili opozorilno tablo, da pot ni markirana in da je nevarna. Morda pa koga odvrne, čeprav po izkušnjah na Komarči in Skuti, je to za nekatere še večji izziv. Red Bull team vedno zmaga.

Ja, postajamo rasa številnih izzivov, katerim drugi rešujemo rit. ONI pa samo kritizirajo kako slabo so vzdrževane planinske poti, promovirajo bivake kot glavno turistično destinacijo, kopirajo celotna preventivna besedila brez navedbe vira v svojo promocijo. Slednje bi še razumel, če ne bi vsakič dodali “populističnih” bučk, ki so daleč od resnice in kažejo, da o planinski preventivi nimajo pojma.

Sam sem se pa odjavil že od vseh novic, časopisov, televizije ne upam gledat, ker vsakič ko odprem “cajtng”, prižgem TV, vidim enega Šerkezija, Mateja Planka ali pa Janija Beleta, ki razlagajo o planinski preventivi. Manco Ogrin, ki ves čas pošilja preventivne vsebine, da bi ja dosegle čim širše množice.

Po pravici povedano si sedaj ne upam odpreti niti sardelic, ker se bojim, da bo not en tip z brado in bo skočil ven na “fedru” v slogu “Živjo, moje ime je Ara, kako je pa tebi ime?! Si tudi ti varen planinec?!”

… ja, na vse to sem pomislil danes, ko sem sedel na “diksiju” z odprtimi vrati, saj že pošteno smrdi po dreku.

Zraven se je slišalo pokanje “pleha” kontejnerjev, ki jih je “prepariralo” sonce. Vsaj dober pogled sem imel proti Stranjam in Kamniškim planinam.

Življenje ni samo Sex, Drugs and Rock`n`Roll . Hmmm, morda bolj Sex, Špeh and Tek.

Minuli prazniki s popolnim vremenom so napolnili družabna omrežja s popolnimi poticami, v katerih je ravno pravšnja mera orehov, natančno odmerjenimi rozinami, fotografiranimi od daleč, na novem steklenem podstavku, nežno posutimi s sladkorjem v prahu in ovitimi s pikčastim trakom. Le tem delajo družbo v “nulo” pobarvana jajca iz domače reje in prvovrsten kos šunke brez solitrne soli in zgolj kot nož tanko plastjo slanine. In ker smo zmeraj bolj zdrava družba; obvezno, ampak res obvezno je zraven “pripopana” še “fotka” skoraj v duhu globoke modrine žafranov, ki se lesketajo v poznem popoldanskem soncu in vabijo trume obiskovalcev na Veliko planino.

img_20190419_110953

Tukaj vsa pohvala našim markacistom, ki skrbijo za planinske poti in jih tudi dobro označijo s Knafelčevo markacijo, s katero je označenih kar 10 tisoč kilometrov planinskih poti. Med planinci in obiskovalci gora je celo tako udomačena, da jo nekateri zamenjuje s prometnim znakom za prepoved vožnje in parkirajo celo tam, kjer je to prepovedano ali pa svoje vozilo pustijo kar pred rampo misleč, da če pot zapira rampa, potem ne more mimo nihče drug. Tudi če so to gorski reševalci, ki hitijo na pomoč turistu, ki ga je “fršlok” od vseh lepot narave.

img_20190106_100718

Slednjim pa bodo na pomoč prihiteli tudi vedno bolj “in” “kaogorskim” tekačem, ki iz Kamniške Bistrice do Jermanovih vrat potrebujejo samo tri ure in ker so “itak” tako hitri tudi na račun ideologije “Fast and Light” se jim praktično ne more nič zgoditi, kaj šele, da bi jih presenetilo burno planinsko vreme. “Stari”; pa še “kul” so videti, saj furajo najnovejši “stajl” trail tekačev – “na frišno plajhnjeni lasje na fluroscentno zeleno in obvezno, to pa res obvezno; dve različni barvi športnih copatov, iste firme.” “Iste firme, da ne bi kdo zajebu, se razume.”

img_20190402_173713

Sicer je pa Hallo GRS vedno na razpolago. Še posebej so aktivni kamniški, ki so od veselja, ker jim je država priskrbela nove “kontejnerje” za bivanje, organizirali kar dobrodelni koncert. “Ej, res hude face.”

img_20190411_203241

No, in ker ravno za bližajoče prvomajske praznike pričakujemo ponovno epsko vreme, smo se gorski reševalci iz Kamnika organizirali in bomo svoj prosti čas posvetili dežuranju. Imamo pa namen vsaj enkrat v miru do konca speči “čevape” pred našimi snežno belimi zabojniki in s tem namenom v svet pošiljamo nekaj že ničkolikokrat izrečenih besed o varnejšem obiskovanju gora.

img_20180721_071546_716

Življenje ni samo Sex, Drugs and Rock`n`Roll . Hmmm, morda bolj Sex, Špeh and Tek. Kdo ve?! Varno na planinskih poteh.

Aprilsko vreme je nekaj čisto normalnega!
Lahko rečem, da aprilsko vreme ni nobeno presenečenje, in da je dokaj normalno, da v tem času v gorskem svetu, včasih tudi vse do nižin, lahko zapade sneg. Če pogledamo naše vršace iz doline, vidimo, da so še vedno pokriti s snegom in kot takšni zahtevajo izkušenega planinca z opremo in znanjem uporabe le te. Seveda pa so zanimive tudi aprilske temperature. Čez dan se skoraj lahko sprehodimo v kratki majici, ko se skrije sonce, pa postane hladno in nemalokrat oblečemo puhasto jakno. Vse to predstavlja past za obiskovalce gora, ki se čez dan odpravijo v gore in s sabo nimajo primerne toplotne izolacije. Ko se sonce skrije, telo pa je prepoteno, se lahko kaj hitro podhladimo. Svetujemo tudi uporabo čelade, saj je skala v tem času krušljiva in tam, kjer poti potekajo pod stenami, smo še posebej izpostavljeni padajočemu kamenju. Naletimo lahko tudi na večje podore, čez katere potekajo poti. Če ni nujno, jih ne prečimo in raje obrnimo. Informacijo pa čim prej javimo na Planinsko zvezo Slovenije. V nahrbtniku naj bo obvezna planinska oprema in vodi nas naj misel, da nas bodo gore počakale na lepše vreme in razmere.

img_20190419_114946

Ko se izgubimo!
Če se izgubimo, ostanimo mirni in se poskušajmo po poti, po kateri smo prišli, varno vrniti do prve znane točke, npr. znamenja, markacije ali poznanega dela poti. Če nas je ujela tema ali megla in nismo življenjsko ogroženi – življenjsko ogroženost pomenijo poškodbe, hud mraz … in ne potreba po vodi in hrani -, poskušajmo noč preživeti na prostem oz. zasilno bivakirati, tako da oblečemo vsa oblačila, se usedemo na nahrbtnik v zavetju dreves, rušja, balvana in ohranimo pozitivno misel, nato pa z dnem rešujmo položaj. Pri tem je pomembno, da o svoji nameri obvestimo najbližje in jih s tem pomirimo. V noči in megli nikakor ne nadaljujemo poti v neznano, saj se ta v večini primerov konča z resnimi poškodbami, ki so posledica zdrsa ali padca prek stene. Če je naše življenje ogroženo oz. smo poškodovani ali pa na območju, kjer je velika možnost objektivnih nevarnosti, pokličimo številko 112. Pomembno je tudi, da varčujete z baterijo mobilnega telefona, saj bo to edina vez z gorskimi reševalci.

img_20190417_202447

Piščalka je obvezen pripomoček v gorah saj z njeno pomočjo lahko pokličemo na pomoč. Danes jo ima že skoraj vsak nahrbtnik, in sicer na paščku, ki povezuje naramnice nahrbtnika v predelu prsi. Predstavljajte si, da pride do nesreče in moramo poklicati na pomoč. Mobilni telefon je prazen ali pa ni signala. Lahko bi sicer kričali, ampak tega ne moremo dolgo početi, saj kmalu ostanemo brez glasu. S piščalko pa lahko enostavneje pokličemo na pomoč, in sicer dogovorjeni znak je šest (6) piskov v minuti. Se pravi vsake 10 s en pisk. Počakamo tri minute in ponovimo. V odgovor lahko pričakujemo tri piske v minuti. Se pravi vsakih 20 s enega in to pomeni, da so nas opazili. Enako velja ponoči s čelno svetilko. Tako da, piščalka v nahrbtniku vsakega planinca, tabornika, ljubitelja narave je nujna.

img_20190406_115419

Nevihta s strelami tudi v pomladnem času ni nobena izjema!
Zaščite pred udarom strele ni, ampak je samo preventiva, kar pomeni, da se v gore odpravimo dovolj zgodaj in smo takrat, ko so nevihte najpogostejše, v popoldanskem času, že na varnem v dolini ali planinski koči. Slednji sta tudi edini varni mesti pred udarom strele. V primeru, da nas nevihta preseneti v gorah, je nujno, da sestopimo z grebenov in izpostavljenih vrhov, sploh tam, kjer so jeklenice oz. predmeti iz železa ali pa je skala rdeča, kar pomeni, da vsebuje kovine. S sebe odstranimo vse kovinske predmete in jih ne odvržemo, ampak jih spravimo na varno mesto, stran od sebe, saj jih bomo po hudi uri potrebovali. Svetujemo, da se usedete na vrv ali hrbtno podlogo od nahrbtnika, noge spravite v nahrbtnik in oblečete v zaščitna oblačila. Biti moramo čim nižji. Pazite tudi, če imate na glavi čelado in ima ta kovinske zakovice. V tem primeru je bolje, da jo snamemo z glave. Izogibamo se tudi osamelih, izpostavljenih predmetov (drevesa, viharniki, žandarji …) in pazimo, da se sami ne izpostavimo. S telesom se ne dotikamo sten, po katerih se lahko »sprehodijo« blodeči se tokovi strele. Če smo v kotanji, jami, je najvarnejše mesto sredina jame oz. kotanje. Če smo na robu police, je dobro, da se pripnemo z vrvjo, ki naj od nas teče po tleh.

Izogibajmo se prostorov, kamor strele redno udarjajo. Spoznamo jih po razklanih deblih dreves, razritih tleh, preklanih skalah in rdečkastih kamninah. Vlažne grape in žlebovi, po katerih teče voda, so tudi zelo verjetna mesta za udar strele. Najvarneje pred udarom strele je na melišču, kjer čepimo ali sedimo na nahrbtniku. Če vseeno nadaljujemo sestopanje, naj bo razdalja med nami vsaj 20 metrov.

Pomembno:
– Poslušajte/preberite vremensko napoved in jo upoštevajte pri načrtovanju svojih aktivnosti v hribih.
– Seznanite se z vremenskimi in klimatskimi značilnostmi želenega cilja.
– Opremite se vremenski napovedi ustrezno, upoštevajte vreme in druge razmere. Bolje je imeti suh anorak kot mokro glavo.
– Med turo spremljajte razvoj vremena in se ravnajte po vremenu in razmerah.
– Rana ura je zlata ura – plohe in nevihte se večinoma pojavijo popoldne.
– Spremljajte razvoj kopastih oblakov, njihov zgodnji dopoldanski pojav je znanilec neviht.
– Če čutite vlažnost ozračja oz. ne morete videti daleč (zrak je moten), potem se vlažnost zraka povečuje, kar viša verjetnost nastanka neviht.
– Če se pripravlja k nevihti, se umaknite z izpostavljenih točk, po možnosti v zavetje.
– V lepem vremenu in ugodnih razmerah je vsak cilj v hribih laže dosegljiv.

img_20190406_143912

Klopi, ne samo klopce ljubezni!
V pomladanskem času postanejo aktivni tudi klopi, ki so prenašalci človeku nevarnih bolezni. Cepljenje, ustrezna zaščita in redni pregledi po vsaki turi so nujni. In pustite kače pri miru. Ne bodo vas ugriznile in ne boste postali invalidi. Svoje štirinožne kosmatince pa imejte na vrvici. Živali v gorah so ranljive, v tem času imajo mladiče in vsakršno preganjanje je zanje lahko usodno. Prav tako pa vas naj ne prevzame lovski nagon. Kozorogi in gamsi so lahko nevarni, še posebej, če boste z njim želeli narediti “selfija”. Pred človekom se začnejo umikati v višji svet in posledično prožijo kamenje.

Pa pamet v glavi, ne samo v pametnem telefonu!