Oznaka: planinska preventiva

Pred planinskim domom pod vrhom Krna opazujem planince. Večina je dobro opremljenih, pozdravijo ob prihodu in poiščejo prostor za počitek in malico. Na vsake toliko časa se pojavi kateri s celo kravo na hrbtu in kar lije mu pot s čela. Le kaj nosi, se sprašujem? Kmalu ugotovim, da je večji del nahrbtnika poln hrane in pločevink piva. In ko tako opazujem, se sprašujem, kakšna je primerna hidracija za v gore.

Mar je res vse to treba tovoriti v hrib? Glede na prepotenost osebka predvidevam, da je pivo čisto sparjeno. In slednje v nobenem primeru ni primerna tekočina za napor, ki ga je ta planinec doživel. Sploh pa ne v tej količini. Za nameček so pločevinke ostale na mizi. Ja, tudi takšni obstajajo. Sreča, da je večina obiskovalcev gora vzornih.

Kako komunicirati v gorah?

Na Planinski zvezi Slovenije je potekala burna razprava o varnejšem obiskovanju gora in primerni komunikaciji. Barbara stoji za stališčem, da moramo ljudi naučiti komunicirati. Sam menim podobno, a dodajam, da moramo opozarjati tudi na napake. Povedati, kaj je narobe in k temu obvezno dodati, kako je prav. Ne smemo pa obtoževati. Konec koncev nismo represivni organ. Ali pač? Ne poznam odgovora.

Matjaž Šerkezi

Če vidimo, da nekdo ne upošteva priporočil in stalno ponavlja napako za napako ter posledično potrebuje pomoč –  takšnemu je treba povedati, kar mu gre. Z Alenko se pogovarjava o najbolj bizarnih primerih, ki so se zgodili v naših gorah in pri katerih smo posredovali gorski reševalci. Ne, ni bilo reševanje krave.

Najbolj bizarni primeri reševanja v gorah

Gre za posameznike, ki se v gore odpravijo kar v ‘kroksih’ in da je stvar še bolj bizarna, na forumih potem poteka cela razprava, ki njegovo dejanje opravičuje. V slogu: morda je bil pa poškodovan in ni mogel obuti ‘gojzarjev’; ali pa je doma pozabil čevlje, ko je prišel na izhodišče; pa morda, ker je tujec, imajo tam drugačna priporočila za hojo v gore …

Matjaž Šerkezi

Le kakšna priporočila je imel plezalec, ki je v tretjem raztežaju Kamninske smeri pustil berglo, ki je presenetila Mateja, kamniškega gorskega reševalca?

Med vsem tem ugotovimo dve ključni stvari. Prva je, da nimam oblečene primerne majice za fotografiranje za spletni portal in druga, da beremo zelo površno. Pri polni prisebnosti izjavljam, da nimam nič proti pajkicam in da so dekleta prav čedna v njih. Tudi, če imate zgoraj oblečen športni top.

“Če dobro preberete, vedno želim povedati le, da imate s seboj nahrbtnik in v njem dodatna oblačila in priporočljivo planinsko opremo.”

In seveda to velja tudi za nasprotni spol. Dobro, ne v pajkicah in športnem topu, nahrbtnik z opremo pa le naj bo. In ko nekako zaključimo, Barbara pride z resno težavo: “Ti ves čas o opremi in ta tvoj nahrbtnik, a kaj, ko moji otroci, no, pa mož tudi, naenkrat popijejo pol steklenice tekočine. Ne, mi jo moramo pa imeti še do koče, dve uri hoje stran.” In imam idejo za nasvet, ki jo bo Barbara prebrala v Matjaževem svetu gora.

Matjaž Šerkezi

Dehidracija je najpogostejša težava v poletnih mesecih

Če se v teh vročih poletnih dneh odpravljate v gore, kjer so v tem trenutku dokaj visoke temperature, poskrbite, da ne boste dehidrirali.

“Dehidracija (izguba vode) je v tem času najpogostejša, resna težava vsakega obiskovalca gora.”

Pomembno vpliva na psihofizične lastnosti planinca in lahko resno ogroža njegovo zdravje ter vpliva na njegovo varnost pri gibanju.

Matjaž Šerkezi

Dehidracija je posledica povečanega potenja pri naporu, katere prvi znak je občutek žeje in se pri človeku pojavi, ko smo že dehidrirani. Najboljši kazalnik dehidracije oz. kasneje rehidracije je barva urina, ki je pri zdravem, rehidriranem človeku podobna barvi jabolčnega soka.

Kako se izogniti dehidraciji:

• v gore se odpravite zgodaj, ko še ni vroče (izogibajte se telesnim dejavnostim v času najhujše vročine med 12. in 16. uro),
• vsaj en dan pred turo izdatno pijte izotonične napitke,
• med samo turo pijte izotonične napitke, ki jih je na trgu veliko vrst in lahko vsak najde sebi primeren okus,
• izogibajte se alkoholu, ki negativno vpliva na rehidracijo,
• izogibajte se kofeinu (kava, pravi čaj, energijski napitki), ker ima diuretičen učinek,
• ne pijte samo vode, oz. če že prisegate nanjo, zraven pojejte še kakšen slan prigrizek, da nadomestite potrebo po elektrolitih (natrij, ki ga izgubimo s potenjem),
• med turo pijte večkrat in v majhnih požirkih,
• pazite na težo nahrbtnika in uporabljajte moderne (svetle) tkanine, ki imajo majhen volumen in težo,
• prehranjujte se v planinskih kočah (manjša teža nahrbtnika).

“Uporabljajte termo steklenice, s katerimi ohranite tekočino hladno. Z njimi skrbimo tudi za okolje in se borimo proti plastiki.”

Sam večkrat uporabim in na turo vzamem hladen kavni nadomestek, projo ali divko. Ima prijeten okus, vsebuje slad in je bogata z vitamini, kalijem in železom. Včasih, ko vem, da bo tura bolj naporna, še posebej, ko se odpravim na teke, ki bodo trajali ves dan in v razdalji 100 km in več, si naredim katerega od naslednjih napitkov.

Mešanica QUICKFIX:

• 1/2 litra vode, še bolje mineralne vode,
• 1 dcl soka iz stisnjenih pomaranč,
• 2 ščepca soli.

Pred odhodom popijemo dva kozarca »Quickfixa«. V primeru, da ste popili še kavo ali čaj (torej kofein), popijte še en kozarec vode.

Matjaž Šerkezi

Izotonični napitek s citrusi:

• 750 ml navadne vode (najbolje prekuhane in ohlajene),
• 1/2 čajne žličke kakovostne nerafinirane soli (solni cvet),
• 1 velika jušna žlica melase (v tekoči obliki),
• sveže iztisnjen sok 1 limone ali limete,
• sveže iztisnjen sok 1 pomaranče ali grenivke.

Močnejši izotonični napitek z jagodičevjem:

• 350 ml mineralne vode in 500 ml kokosove vode,
• 1/2 čajne žličke kakovostne nerafinirane soli (solni cvet),
• 1 velika jušna žlica melase (v tekoči obliki),
• 2 jušni žlici liofiliziranega jagodičevja v prahu (borovnic, brusnic ali aronije).

Kako nadzirati tekočino pri otrocih (in tudi odraslih ‘otrocih’), da jim je ne bo zmanjkalo do konca izleta?

Otroku je treba razložiti, da bo tura do koče trajala eno uro hoje in da bo šele tam lahko dobil svežo tekočino. V nahrbtniku naj ima steklenico, skozi katero se tekočina vidi.

“Če tura traja eno uro, mu na steklenico narišemo štiri črte v enakih deležih. To pomeni štiri odmore za pitje in v vsakem odmoru lahko spije tekočino le do črte.”

Na takšen način se bo postopno naučil nadzorovanega pitja glede na dolžino ture in razpoložljive tekočine.

POMEMBNO: dodatno tekočino lahko kupimo v planinski koči in s tem zmanjšamo težo nahrbtnika ter prispevamo k trajnostnemu delovanju planinskih koč.

Matjaž Šerkezi

Prva pomoč v primeru udara vročinskega vala

Vročinski val vas lahko doleti takrat, ko ste v izredno vročem okolju dlje časa, če se v hudi vročini ukvarjate s športom in telo poganjate prek svojih zmogljivosti.

Znaki se pokažejo z izčrpanostjo, znojno kožo, glavobolom, bruhanjem, povišanim srčnim utripom, slabim krvnim tlakom, povišano telesno temperaturo.

Matjaž Šerkezi

Simptome vročinskega udara pa lahko tudi spremljajo:

• potenje, ki ne preneha tudi v senci,
• vroča, rdeča in opečena koža,
• visoka telesna temperatura,
• bruhanje,
• zmedenost,
• vrtoglavica in omotičnost.

“Alkohol v gore ne spada in gore niso prostor za pijančevanje!”

Matjaž Šerkezi

Vsakdo, ki bi opazil te simptome pri sebi ali kom drugem, mora takoj poiskati nujno medicinsko pomoč oz. poklicati reševalce na številko 112. Menim, da alkohol v gorah nima prostora in da bi se v planinskih kočah morali prodajati brezalkoholni napitki. Kaj pa vi menite glede tega?

Moj življenjski moto je: “Mlad moraš trpeti, da si star navajen.” Otroštvo sem preživel na Koroškem, kjer je moja rodna gruda. Starša sta bila zaposlena v ‘fabriki’ (železarna Ravne). Denarja ni bilo na pretek, ravno prav. A smo ga znali ceniti. Takrat sem se naučil, da ni toliko pomembna oprema, ampak znanje, vztrajnost in želja. Predvsem pa biti močan in imeti neizmerno voljo.

Tako sem večino otroštva v poletnih mesecih pretekel bos. Prsti so bili vsi potolčeni od zatikanja v korenine, kolena pa so iz dneva v dan imela debelejšo krasto. Za na ‘lepš’ sem imel bele lesene cokle, ki so konec poletja že bile kot gliser, saj sem leseno peto čisto zbrusil ob grobem asfaltu in mi jih je deda za silo popravil tako, da je nanje pribil črno gumo. Ja, tisto črno gumo s karom, iz katere smo delali tudi muholovce.

Ob prvem snegu smo si otroci na sosednjem bregu naredili proge za sankanje in smučanje. Očetove dva metra dolge sulice RC Elan in smučarski čevlji št. 43. Varnostnih vezi ni bilo in sem preprosto padel iz čevljev. Za prvi zimski planinski tabor na Peci sem podedoval tudi očetove planinske čevlje. Rjavi, usnjeni, znamke Borovo.

Matjaž Šerkezi

Velikost sem rešil s trojnimi volnenimi nogavicami. Čevlje sem natrl s slanino. Impregnacija, ki je zdržala samo do prvega snega. Teden dni mokrih in zmrznjenih nog in tista noro sladka bolečina, ko so se začele prebujati.

“Pa kdo bi se vznemiril … Bil sem v hribih, tam, kjer je moj dom.”

Prve planinske gojzarje sem dobil konec 8. razreda. Še danes imam v nosu vonj po novem usnju, občutek po tisti mehki notranjosti in gumo z rumeno vtisnjenimi črkami VIBRAM. Bil sem srečen.

Na kaj je treba posebej paziti pri izbiri planinske obutve?

Marsikdaj sem slišal kakšnega starejšega planinca, da si je po tridesetih letih končno kupil dobre »gojzarje«. Kolikokrat se vam je že zgodilo, da ste turo končali s stisnjenimi ustnicami in krvavimi žulji? 

Matjaž Šerkezi

Na splošno velja, da morajo biti planinski čevlji visoki ali polvisoki, s čimer ščitimo gležnje pred mehanskimi poškodbami in zvini, saj nam nudijo dodatno oporo. Imeti morajo narebren podplat iz kakovostne gume (včasih je bil pojem dobrega podplata Vibram, danes so na trgu tudi drugi, enako kakovostni proizvajalci).

Kot gorski reševalec sem videl že kar nekaj zlomov noge tik nad čevljem, tam kjer golen pogleda iz čevlja. Razlog je bil v pretrdih oz. pretežkih ‘gojzarjih’, ki so namenjeni hoji v snegu in v vseh primerih so bile ženske z diagnozo osteoporoze. 

Matjaž Šerkezi

Pri nakupu čevljev moramo biti pazljivi na:

• Ni vseeno, ali bomo čevelj uporabljali za v visokogorje ali pa za krajši izlet v naravo. Razlika je v togosti podplata. Za visokogorje svetujemo tog podplat, ki se ob obremenitvi ne zvija, s čimer je korak varnejši in zanesljivejši. Za krajši izlet v naravo naj bodo čevlji mehki in tudi podplat ne sme biti preveč agresiven. Ne glede na namen pa morajo biti udobni.
• Čevlje preizkusimo proti koncu dneva, ko so noge utrujene in zatečene, saj se bo z njimi enako ali pa še slabše dogajalo na turi in vedno preizkusimo oba čevlja.
• Preizkušajmo jih s podobnimi nogavicami, ki jih bomo pozneje uporabljali na turi. 

Matjaž Šerkezi

• Ne kupujmo prevelikih čevljev in ne premajhnih. Čevlji morajo enakomerno prijeti nogo spredaj in s strani, petni del pa se mora lepo prilegati nogi. Pri nakupu čevelj razrahljamo in nogo potisnemo vanj do konca (tako da se s konicami prstov dotikamo sprednjega notranjega dela). Če je med nogo in petnim delom za palec zraka, so čevlji primerno veliki.

Čevlje zamenjajmo vsaj na vsaka tri leta, ker guma čez čas izgubi prožnost in postane trda in nevarna za zdrs.

Na planinskih poteh srečujemo pohodnike z nizkimi t. i. ‘trail’ čevlji oz. supergami. Pri tem je treba poudariti, da so ti čevlji primerni za gorske tekače in za športnike, ki imajo močno muskulaturo in ki že od majhnih nog obiskujejo gore. Vsekakor tovrstna obutev ni primerna za prečenje snežišč, še manj za hojo po snegu. 

Matjaž Šerkezi

V gorski svet v nobenem primeru ne sodijo sandali, saj nogi ne nudijo nobene opore in zaščite pred udarci.

Nevarni so tudi težki, zimski gojzarji v poletnem času. V njih je nogi vroče in se na ta način prej utrudi in prispeva k nestabilnemu koraku.

Matjaž Šerkezi

Katere nogavice obuti?

Pravilna izbira nogavic je ključnega pomena za udobje in dobro počutje med hojo, kar se še posebej odraža pri čevljih z vodo neprepustnimi membranami. Časi bombažnih in volnenih nogavic so minili, ravno tako dveh, treh ali celo več plasti nogavic. Uporabljajmo kakovostne sintetične nogavice v kombinaciji z merino volno.

Matjaž Šerkezi

Vzdrževanje pohodniških čevljev

Mokro obutev sušimo ob zmerni toploti, saj nasprotno tvegamo, da se odlepi podplat. Temperatura naj ne bi presegala 40 °C. Sušenje v bližini ognja ni priporočljivo, še posebej se moramo temu izogibati pri obutvi iz goreteksa ali drugih tekstilnih membran.

Matjaž Šerkezi

Suho obutev skrtačimo z mehko krtačo. Glede na vrsto materiala jo premažemo ali prebrizgamo z ustreznim impregnacijskim sredstvom, ki materialu daje prožnost. Pri impregnaciji se strogo držimo navodil proizvajalca.

Kakšni so pa vaši čevlji za hojo v gore? Menite, da so superge dobra izbira?