»Feratanje« ali hoja po zavarovanih plezalnih poteh

Hoja po zavarovanih plezalnih poteh je v zadnjih letih tudi v Sloveniji postala pravi hit. Ferate imajo sicer bogato zgodovino v Italiji. V Avstriji pa so znane pod imenom Klettersteige. Beseda ferata v dobesednem prevodu pomeni železna pot in je v celoti opremljena z jeklenimi vrvmi, stopi in oprijemali. Danes pa so marsikje popestrene z zanimivimi žičnimi mostovi in lestvami.

V Sloveniji zavarovane plezalne poti ne spadajo pod planinsko infrastrukturo ampak so v naravi kot športni objekti. Ena prvih tovrstnih poti v Sloveniji je bila Gonžarjeva peč nad Vinsko goro, ki je služila kot vzorčen primer in na osnovi katere je Planinska zveza Slovenije pripravila priporočila za gradnjo zavarovanih plezalnih poti. V osnovi pa PZS ne sodeluje pri gradnji »ferat« in razen v določenih primerih (visokogorje, zavarovana območja …) tudi ne nasprotuje gradnji.

Zavarovane plezalne poti ocenjujemo s črkami, in sicer od najlažje A, do najtežje E.

Za hojo po zavarovanih plezalnih poteh potrebujemo izkušnje in znanje z rokovanjem opreme. Osnovna obvezna oprema so:

  • Gorniška čelada,
  • plezalni pas in
  • samovarovalni komplet z dodatno zanko, ki služi za počitek.

Vsa oprema mora imeti UIAA in CE test, kar je navedeno na deklaraciji. Dodatno pa so potrebne še rokavice, ki ščitijo dlani in prste pred kovino in planinski čevlji s torzijsko stabilnim podplatom.

Po zavarovani plezalni poti se samo vzpenjamo in ne sestopamo. Za sestop je urejena pot za sestop.

Vloga samovarovalnega kompleta je, da ublaži energijo v primeru padca, saj se zanka, zložena v posebnem kokonu, pretrga. S tem komplet ni več uporaben. Vsekakor pa odsvetujemo kakršno koli tveganje, ki bi privedlo do padca. Kljub vsej potrebni opremi bo skoraj zagotovo prišlo do hudih poškodb v predelu hrbtenice, rok, nog in glave, ki so posledica velike energije in udarcev v skalo.

V primeru, da se odpravljamo v eno od popularnih zavarovanih plezalnih poti (ferato), imejmo v mislih, da zanjo potrebujemo izkušnje. V nasprotnem primeru se vanjo raje podajmo skupaj z usposobljenim vodnikom, pri katerem preverimo kompetence. V vsakem primeru pa ne brez čelade, plezalnega pasu in samovarovalnega kompleta. Vedeti moramo, da kljub vsej opremi, znanju in izkušnjam, padec v samovarovalni komplet, se po vsej verjetnosti ne bo končal brez hudih poškodb. Previdno. Izogibajmo se gneči. Zavarovano plezalno pot pa pred obiskom preverimo, da zadosti vsem varnostim zahtevam in ni ena izmed tistih domače izdelave z neprimerno opremo in namestitvijo le te.

Varnost naj bo na prvem mestu.

Svetujemo, da če hoje po zavarovanih plezalnih poteh niste vešči, to storite pod vodstvom gorskega vodnika ali planinskega vodnika Planinske zveze Slovenije s primerno kompetenco.

Komentarji so zaprti.

Poganja WordPress.com.

Navzgor ↑

%d bloggers like this: