Stremim v čudež narave. Vesel in očaran, da mi je podarila trenutek občudovanja. Tako ponosen.
Avtor: serkezim
V gore hodim od kar sem pri dveh letih shodil. Alpinist, alpinistični inštruktor, inštruktor gorski reševalec, trener gorskega kolesarstva. Mož in ata hčerkama Medeji, Maruši Terezi in sinu Jožu.
Nekaj malega iz šole planinskih dušebrižnikov o derezah, derezicah, varnejši hoji v zasnežene gore, pametovanju …
Zima je čas, ko moramo nase navleči debelejša oblačila, saj se znižajo temperature, vse pogosteje pa z njo zapiha močan veter, ki telo še dodatno ohlaja. Prav tako je s športnega vidika najprimernejša za počitek in ustvarjanje baze, ki bo še kako koristna, ko bodo skozi snežno odejo pokukali prvi cvetovi.
Z nizkimi temperaturami pa se v nas prebudi želja po zimskih dejavnostih, ki so povezane s snegom. Žal ali pa za marsikoga na srečo je ta v dolinah vse redkejši, v gorah pa nam še vedno dela veselje, in da je to veselje čim bolj varno, potrebujemo kar nekaj opreme in znanja uporabe le te.
Že vrabčki čivkajo, da ne smemo v zasnežene gore brez lavinskega trojčka, dodatno svetujemo še uporabo lavinskega nahrbtnika. Da ne zdrsnemo po ledeni podlagi, na noge sodijo dereze, derezice in še kaj bi se našlo.
Ko sem jeseni obiskal sedež Grivela v Courmayeurju, kjer se je leta 1912 s prvim parom deseterk Henriya Grivela začela uspešna zgodba proizvodnje opreme za sneg in led, sem se spomnil tudi na nekaj uspešnih zgodb v Sloveniji. V mislih sem imel Alpino in Proalp s segmentom planinske obutve in Elan s turnimi smučmi.
Vse pogosteje pa se pojavlja ime Veriga, ki je svojo pot začela davnega leta 1922. Z veseljem so nam priskočili na pomoč letošnjega marca, ko smo v Tamarju organizirali plezalni teden v sklopu programa ERAZMUS+ in kjer smo lahko preizkusili njihove izdelke, sam pa sem jih kasneje preizkusil do te mere, da so mi na nogah dobesedno razpadle.
V mislih imam odlične derezice, ki so kakovostne izdelave iz nerjavečega jekla, in silikonsko gumo za pritrjevanje, ki ni cenena, saj ohranja elastičnost in ne napoka tudi po daljši rabi in namerno povzročenih temperaturnih razlikah. Za hojo po planinskih poteh sem uporabljal model Mount Track, za teke pa Run Track. Oboje imajo agresiven oprijem na zasneženih in poledenelih površinah, guma pa se planinskemu čevlju in tekaškemu “supergu” tesno prilega. Kar nekaj krat smo jih gorski reševalci uporabili pri reševanju za spremljavo nosil po poledeneli cesti ali vlaki, saj s tem ni treba razmišljati, kam in kako boš stopil, da ti ne bo zdrsnilo. Vzporedno sem uporabljal še verige nekaterih drugih proizvajalcev iz tujine, naročil sem jih tudi pri AliExpressu in če sem se moral pri derezicah Veriga posebej potruditi, da sem jih uničil, mi je pri vseh ostalih ta trud bil prihranjen.
Skratka, tehničnih minusov pri derezicah Veriga ni oz. so zanemarljivi. Izpostavil bi pa vsekakor dva minusa, in sicer prvega, ki se dotika poimenovanja. Na spletni strani Veriga najdemo termin dereze, ki se uporablja za dereze – tiste, ki jih je davnega leta 1912 skoval Henry Grivel. Veliko bolj primeren termin je derezice, s tem se tudi ognemo včasih neukim prodajalcem in kupcem na drugi strani, ki so prepričani, da so kupili dereze, kupili pa so derezice.
Druga je pa človeški dejavnik nepravilne rabe. Srečujemo ljudi, ki z njimi “rinejo” praktično povsod – na Grintovcu, Triglavu, Brani … Skratka, držijo se pravila rabe 4×4 vozila, ki ga ima danes že skoraj vsak četrti, kmetje pa celoletno dodatno delo avtovleke na gozdnih in lokalnih cestah.
… in ker sem eden tistih “planinskih dušebrižnikov”, ki gre s kolegi gorskimi reševalci večkrat ponoči na skupno turo, ker pač se radi družimo in hodimo skupaj v svojem prostem času, občasno organiziramo kakšen tečaj, na katerem ponovno delimo nasvete o obvezni opremi za hojo v zasnežene gore.
In predvsem zato, da nam ni treba biti doma s tečnimi otroki in ženami, in po možnosti še s psom, za katerega so tako sveto vsi obljubili, da ga bodo kadarkoli peljali “scat in srat”, še enkrat ponavljam in že vem, da bo “jutri” utripal telefon z GRS INTERVENCIJA in iz katerega se bo slišal glas Srečota: “Imamo izgubljenega planinca. Šel je na Kamniško sedlo, sedaj pa se je nekako znašel sredi Hudega Grabna, kjer je vse ledeno in si ne upa naprej. Čelna svetilka mu je padla v prepad, ga pa zelo zebe in sprašuje, kdaj lahko pridemo ponj?!”
… zato:
Če niste vešči hoje v snegu in ledu, opremo sicer imate novo, je pa ne znate uporabljati, nimate izkušenj in znanja: a. ostanite doma ali b. si najemite gorskega vodnika ali se c. včlanite v planinsko društvo in hodite na skupne izlete oz. prosite vodnika PZS, da greste v gore z njim.
Če se že odpravite v gore: a. si izberite svojim fizičnimi in psihičnim sposobnostim primeren cilj, b. zima ni enaka poletju in je povezana s krajšimi dnevi, mrazom, zaprtimi planinskimi kočami, snežnimi plazovi, kložami, vejavico, ledom in snegom … c. opremo, ki jo imate, morate znati uporabljati in vedeti, kateremu namenu služi.
Derezice niso dereze in so odlične pripomoček za hojo po zasneženih in poledenelih gozdnih cestah in poteh, ki niso povezane z veliko strmino, kjer lahko ob stranski obremenitvi pride do snema ali pretrganja derezice.
V gore pozimi hodimo s planinskimi čevlji z narebrenim in torzijsko stabilnim podplatom na katerega pritrdimo dereze.
Ko uporabljamo dereze, v roke sodi cepin, roke pa so zaščitene z rokavicami.
Na glavi svetujemo čelado, saj je ta že ob manjšem padcu tista, ki najprej udari ob trdo podlago.
… in ja, uporabljam derezice Veriga in dereze.
No Čili, končno lahko greva lulat in kakat …
Hvala Verigi in Andreji Čarman za možnost testiranja njihovih derezic, ki jih najdete v vseh bolje založenih trgovinah, v Kamniku pa poleg trgovine Prosti čas tudi pri Petru na Sv. Primožu, kjer je pot vsekakor primerna za njihovo rabo in večkrat brez njih tudi ne gre.
Še nedolgo nazaj smo se lastniki klasičnih telefonov pred planinsko turo najprej usedli za računalnik, preverili vremensko napoved, nato je sledilo brskanje po pohodniških ali plezalnih vodnikih, in če je bilo območje neznano, je sledilo še iskanje po zemljevidu.
Meseci tečejo in prihaja poletje, sezona planinarjenja je odprla svoja vrata, jaz pa imam nabor aplikacij, ki jih planinci, alpinisti in drugi ljubitelji gora uporabljajo pri svojih dejavnostih. Super, boste rekli. Ne, ni super, aplikacij je preveč, da bi se uporabnik lahko z lahkoto odločil, katera je najprimernejša zanj. Seveda je pogosto najpomembnejši prvi vtis. Če ni “kemije” že na začetku, dobimo odpor do uporabe aplikacije – je nepregledna, ima preveč reklam, vsaka druga funkcija je plačljiva ali pa nam enostavno ni všeč. Prave prednosti in slabosti aplikacije pa spoznamo šele po dolgotrajnejši uporabi, ko smo preizkusili večino funkcij, ki jih ponuja.
Najprej se je treba vprašati, zakaj pri dejavnostih v gorah sploh potrebujemo neko aplikacijo. Ta “zakaj” nam aplikacije razdeli v nekaj osnovnih skupin: navigacija, vreme, vodniki, izobraževanje, klic na pomoč itd.
Navigacija
Zelo širok pojem, pod katerega uvrstimo vse aplikacije, ki nam omogočajo uporabo GPS, nalaganje in branje zemljevidov, snemanje sledi, shranjevanje točk, načrtovanje poti, prebiranje, vnašanje koordinat in še kaj. Pri zemljevidih je zelo pomembno, da aplikacije omogočajo prenose zemljevidov za delo brez spletne povezave in uporabo lastnih kartografskih podlag. Pomemben dejavnik pa je tudi soliden pametni telefon, ki je sposoben v kratkem času obdelati vse podatke s čim manj zatikanja v samem delovanju aplikacije, pregrevanja procesorja in porabe baterije. Vsekakor je dobrodošlo tudi, da poleg GPS-sistema podpira še satelitska navigacijska sistema GLONASS in Galileo.
V našem okolju je zelo razširjena aplikacija OruxMaps, ki je na voljo tudi v slovenskem jeziku, a žal le za operacijske sisteme Android. Aplikacija je na voljo na uradni spletni strani http://www.oruxmaps.com in je brezplačna. Preko brskalnika pametnega telefona si jo prenesete na telefon in sledite navodilom za namestitev. Kako namestiti brezplačno verzijo ter prenesti zemljevide za delo brez povezave, si lahko preberete v članku na strani http://blog.geobunkelj.si. Pred prvo uporabo svetujemo, da v nastavitvah izklopite t.i. “Zoom autoload” katerega funkcija je, da s spreminjanjem merila karte samodejno preklopi med različnimi kartografskimi podlagami, kar v našem gorskem svetu ni uporabno. Aplikacija ima vse funkcije klasičnih GPS-naprav, podpira Garminove topografske podlage (AdriaTopo Pro …) in tudi uporabniške karte, ki si jih naredimo sami. OruxMaps je vsekakor najbolj vsestranska aplikacija za navigacijo in orientacijo v prostoru, najboljši približek ročnim GPS-napravam in dobrodošel pripomoček tako začetnikom kot tudi naprednejšim uporabnikom navigacijskih sistemov.
Še ena zelo dobra aplikacija za navigacijo in pregledovanje kart je Locus Map.
Ima pregleden in prilagodljiv uporabniški vmesnik, podporo različnih zemljevidov in hitro preklapljanje med njimi (tudi v načinu brez povezave). Omogoča snemanje sledi in tudi pregled v živo s statistiko, načrtovanje poti ter risanje po zemljevidih. Locus Map je prva aplikacija, ki omogoča legalno rabo planinskih kart Planinske zveze Slovenije. Zemljevidi Planinske zveze Slovenije so najuporabnejši pripomoček za obiskovalce gora. Podrobno prikazujejo planinske poti, koče, stezice, naravne in kulturne znamenitosti, turistično infrastrukturo in vse drugo, kar je potrebno za gibanje v naravi. Podatke s terena stalno posodabljajo prostovoljci slovenskih planinskih društev. V aplikaciji Locus Map so v merilu 1 : 25.000 na voljo zemljevidi: Bohinj, Triglav, Stol, Jalovec in Mangart, Grintovci in Krnsko pogorje, v merilu 1 : 50.000 pa Triglavski narodni park, Karavanke – osrednji del in Kamniško-Savinjske Alpe.
V aplikaciji Locus Map slovenske planinske zemljevide najdete v Locus Store pod zavihkom Europe > Slovenia > PZS Slovenia. Namestitev je standardna, kot v primeru drugih načinov prenosa brez povezave. Zemljevid, ki ste ga kupili, lahko brezplačno prenesete iz Locus Store za eno leto. Nato priporočajo, da si na svojem računalniku ali Dropboxu ustvarite varnostno kopijo zemljevida z mobilnega telefona ali tabličnega računalnika. Kupljeni zemljevid lahko s svojim računom Locus Store uporabljate na kateri koli napravi z aplikacijo Locus. Zemljevid lahko kupite z Locusovimi žetoni, cena posameznega zemljevida za pametni telefon, ki obsega polovico tiskanega zemljevida, je 175 žetonov, kar je približno 2 evra.
Locus Map poleg navigacije na pametnem telefonu omogoča tudi povezavo s pametnimi urami in neposredno nalaganje kartografije, prenašanje sledi, točk …
Ena od zelo razširjenih vsestranskih aplikacij je zagotovo ViewRanger, ki je na voljo brezplačno, ponuja pa tudi plačljive vsebine. Uporabniki lahko prenesemo brezplačne zemljevide in poti za navigacijo brez spletne povezave. Aplikacija ponuja odlično funkcijo skyline, ki nam s pomočjo kamere in satelitov na zaslonu označi in poimenuje vrhove v okolici. Z njeno pomočjo lahko dostopamo do javno objavljenih sledi, kar nam pride prav, če predhodno nismo načrtovali izleta, pa bi radi raziskali okolico.
Omeniti je treba tudi aplikacijo Avenza Maps, ki deluje tako na Androidu kot Applovem operacijskem sistemu. Aplikacija je brezplačna z določenimi količinskimi omejitvami (število rabe kart), z doplačilom pa je uporaba neomejena. Avenza Maps ima že prednaloženo kartografijo 1 : 5000 za celotno območje Slovenije, njena prednost pa je tudi možnost uporabe geolociranih PDF-kartografskih podlag.
Ozi Explorer CE je aplikacija z najdaljšim stažem, ki pa jo je že nekoliko načel zob časa. Omenjamo jo z razlogom, ker zanjo na spletnih straneh najdemo največ kartografskih podlag, ki pridejo prav predvsem avanturistom, ki iščejo skrite kotičke našega planeta. In ker vsak zaključek potrebuje višnjo na vrhu smetane, vsekakor ne smemo mimo aplikacije Outdooractive. Zakaj? O tem se bomo razpisali v jesenskem času, ko se bodo obarvali listi na drevesih in zlato ožareli zadnji macesni proti vrhu gora.
Ker pa ljubitelji planin nismo obuti samo v gojzarje, ampak se vozimo tudi s kolesi, je za nekatere zagotovo zelo uporabna aplikacija Ride With GPS, ki poleg navigacije po poti in analize sledi omogoča tudi povezljivost z različnimi zunanjimi pripomočki, kot je npr. merilnik srčnega utripa. Tudi ta, kot mnogi drugi, znotraj aplikacije ponuja plačljive nadgradnje.
Omenimo naj še aplikacije, ki so podpora aplikacijam za navigacijo. GPS Test Plus je aplikacija, ki nam sporoča podatke o številu satelitov, povezanih z navigacijskim sistemom, hkrati pa nam ves čas sporoča koordinate stojne točke v enem izmed koordinatnih sistemov (najpogostejša sta UTM in WGS84). Dobrodošel pripomoček v sami aplikaciji je tudi elektronski kompas, ki pa v nobenem primeru ne sme biti zamenjava za klasičnega.
Zanimiva aplikacija je tudi Custom Maps, ki nam omogoča, da s fotoaparatom na telefonu zajamemo JPG-fotografijo, jo umerimo in si na ta način hitro naredimo uporabniško karto območja. In tukaj je še CoordTransform, ki zna namesto nas preračunavati vrednosti med različnimi koordinatnimi sistemi.
Ortofotografska podlaga v aplikaciji Orux Maps odkrije še tako skrite kotičke našega planeta in omogoča natančno načrtovanje poti.
View Ranger je aplikacija iz anglosaškega okolja in je zanimiva predvsem zato, ker lahko delimo svoje sledi z drugimi uporabniki (podobno kot kolesarska aplikacija Strava).
Avenza Maps deluje tudi v okolju iOS X in omogoča uporabo geolociranih PDF – podlag.
Vreme
V domačem okolju navadno nimamo težav z vremensko napovedjo, a kljub temu nas včasih lahko presenetijo dež, naliv ali nevihta. Tako kot za vsa druga področja obstaja cela vrsta aplikacij, povezanih z vremenom. Nekatere ga napovedujejo, druge prikazujejo, tretje nas opozarjajo.
Vremensko napoved za Slovenijo nam podaja aplikacija Vreme Slovenija (avtor Matjaž Lenhart), ki zajema podatke z uradne strani ARSO. Postreže nam s splošno tekstovno vremensko napovedjo, slikovno vremensko napovedjo padavin, radarsko sliko padavin, satelitsko sliko oblačnosti in še čim. Vse navedene podatke z dodano radarsko sliko padavin in mnogimi drugimi informacijami nam postreže aplikacija Dež. Na kratko: je nadomestek brskanja po spletni strani ARSO.
Kljub vsem napovedim pa nas dež lahko preseneti zaradi lokalnih vremenskih pojavov ali spremembe premikanja vremenske fronte. Aplikacija Alarm za dež nas s podatki, zajetimi na radarski sliki, opozarja na bližajoči se dež. Osnovne funkcije so na voljo brezplačno, naprednejše pa je treba kupiti.
Ker ne planinarimo samo v Sloveniji, nas zanima tudi vreme zunaj meja. Norveška aplikacija Yr nudi vremensko napoved za izbrani kraj, prikaže pa jo slikovno, tabelarično ali grafično – tudi za Slovenijo. Je zelo preprosta za uporabo in seveda brezplačna.
Za širšo vremensko sliko, prikazano na zemljevidu, priporočava aplikacijo Windy. Za izbrano področje nam na zemljevidu prikaže različne podatke v grafični obliki: veter, padavine, temperaturo, oblake, vlažnost, vidljivost in še mnogo drugih. Slikovito in preprosto za uporabo.
Sicer ni ravno pravi letni čas, ampak bi vseeno rada izpostavila eno od aplikacij za zimske dni, to je SnowSafe. Aplikacija je nepogrešljiva za vse, ki preživljate čas v zasneženih gorah, in je idealna za turne smučarje, saj uporabniku pomaga pri določanju plazovne nevarnosti. Omogoča dostop do plazovnih biltenov in vremenske napovedi, in sicer tudi ob slabi pokritosti z omrežjem in s slabo spletno povezavo. Trenutno pokrita področja: Slovenija, Avstrija, Južna Tirolska, Benečija, Nemčija, Slovaška, Češka, Norveška.
Vodniki
Planinski, plezalni, gorskokolesarski, turnosmučarski in še kakšni vodniki v elektronski obliki obstajajo že nekaj časa. Prej so bili to skenirani papirnati vodniki, shranjeni v elektronski obliki, pozneje so nastajale različne spletne strani z opisi poti in smeri, zdaj smo na stopnji aplikacij. Nekatere so samostojne, druge povezane z različnimi organizacijami ali spletnimi stranmi. Njihov nabor je velik, uporabnost pa navadno določa število vnesenih podatkov za iskano področje. Nekatere aplikacije, ki vključujejo podatke o poteh, so hkrati tudi pripomoček za navigacijo.
Izpostavil bi zanimivo serijo aplikacij, ki so vir informacij za pohodnike, plezalce, turne smučarje, gorske kolesarje in tekače – Project (Recreational Equipment, Inc): Mountain Project, Hiking Pro¬ject, MTB Project, Powder Project in Trail Run Project.
Edina pomanjkljivost je v premajhni razširjenosti baze podatkov – žal Slovenija za zdaj še ni v zadostni meri vključena vanjo.
Za področje Alp sta uporabni Bergfex Touren & GPS Tracking in Bergfex/Ski Lite, ki sta vir mnogih informacij za planinarjenje in smučanje. Mednarodno razširjen vodniček po plezališčih je med drugim Rockfax, žal pa le za operacijski sistem iOS.
Poleg navedenih lahko najdemo še recimo slovensko verzijo izletniškega vodnička Slovenia Trails in slovensko delno brezplačno verzijo plezalnega vodnička ClimbFinder. Med slovenskimi izdelki boste našli tudi aplikacijo Planinc, ki omogoča zelo preprosto beleženje osvojenih vrhov v digitalno planinsko knjižico. Aplikacija nam prikaže tudi najbližje vrhove glede na trenutno lokacijo in še kaj.
Naj omeniva še aplikacijo Geocaching, ki je namenjena iskanju geozakladov v naravi. Geolov je sodobna igra, t. i. lov za zakladom, pri čemer uporabniki skrivajo škatlice z vpisnim dnevnikom različnih dimenzij in oblik v naravi (običajno pri kakšni naravni ali kulturni znamenitosti), nato pa objavijo GPS-koordinate, da jih lahko najdejo drugi lovci na zaklade. K objavi “zaklada” spada tudi opis znamenitosti. Ravno zaradi teh opisov uvrščam aplikacijo med vodnike. Kot pravi eden od iskalcev geozakladov, je to “brezplačni turistični vodnik na steroidih”. In res je tako, če ga le znate uporabiti v tem smislu.
Usposabljanje
Planinstvo niso samo čevlji na nogah in hoja v breg, potrebno je tudi usposabljanje. Možnosti so velike, odvisno, kaj vas zanima – vozli, gorske rože, postopki prve pomoči, nasveti pri pakiranju opreme ali prehrana … Če se malo potrudite, boste zagotovo našli uporabno želeno aplikacijo.
Klic na pomoč
Kar nekaj aplikacij ponuja različne storitve lociranja, klicanja in obveščanja v primeru nesreče (klic v sili). Če se držite pravila, da v gore ne hodite sami, tega skoraj ne boste potrebovali, ampak vseeno ni slabo preveriti, kaj bi vam prišlo prav v primeru nepričako¬vane situacije na planinski turi.
Aplikacija Lost Rescue je plod slovenskega razvoja in z enim klikom omogoča, da svojo lokacijo sporočimo nekomu od domačih ali pa kar na številko 112. Podatek se prenese v obliki kratkega sporočila, kar je velika prednost v gorah, saj se ta pošlje po omrežju GSM in zanj ni potreben prenos podatkov. V nastavitvah aplikacije je možno nastaviti, da se lokacija posreduje šele po desetih sekundah, kar je velika prednost, saj se v tem času dobi najboljši satelitski sprejem in je posredovana stojna točka natančnejša, kar je v primeru nesreče pomemben podatek za gorske reševalce. Opozarjamo le, da je zloraba številke 112 kazniva.
Po izkušnjah gorskih reševalcev pa se velikokrat pripeti, da kljub številnim aplikacijam na mobilnem telefonu v nesreči ljudje ne znajo niti povedati, kje so. Zgodilo se je že, da so jih reševalci locirali po fotografiji, ki so jo objavili na družabnem omrežju in je ta imela med t. i. meta podatki shranjen tudi podatek o lokaciji. Da pa je stvar enostavnejša, je URSZR s podjetjem XLab razvila aplikacijo Smart Locator, ki jo uporabljajo le regijski centri in s pomočjo katere lahko gorski reševalci določijo lokacijo posameznika na daljavo.
Kako poteka?
Ob nesreči pokličete na pomoč. Operater na regijskem centru 112 vas bo povprašal med drugim tudi o vašem položaju. “Glb …, pojma nimam kje sem” in še pred nekaj leti bi v tem primeru bila poleg vseh omenjenih aplikacij uporabna tudi aplikacija za glasbo, s pomočjo katere si bi krajšali čas do prihoda gorskih reševalcev, ki vas bi morali najprej poiskati, seveda ob predpostavki, da niste hudo poškodovani.
Primer sporočila, ko iz centra 112 skušajo določiti našo lokacijo z aplikacijo Smart Locator. Sporočilo je lahko v več jezikih. Zajem zaslona: Matjaž Šerkezi
Tako pa s centra 112 na vaš telefon pošljejo kratko sporočilo, ki je lahko tudi v različnih jezikih. S klikom na povezavo se strinjate, da vam lahko s telefona poberejo podatke o vaši lokaciji in s tem gorskim reševalcem podajo informacijo, kje sploh ste.
Znanje uporabe aplikacij v sožitju s klasično orientacijo je za gorske reševalce osnova za orientacijo v najtežjih razmerah. Zagovorniki zgolj digitalne tehnologije so v takšnih razmerah precej omejeni. Planinska karta in kompas morata (!) biti v vsakem nahrbtniku. Pamet pa (tudi) v glavi, ne le v telefonu. Foto: Matjaž Šerkezi
Zaključek
Kot ste verjetno že ugotovili, je nabor digitalnih možnosti precej velik. Katero aplikacijo uporabljati? Preizkusite tisto, ki se vam zdi uporabna, in ugotovili boste, katera je narejena po vašem okusu. Ne pozabite pa, da vsa tehnologija lahko tudi odpove, se pokvari ali pa se preprosto izprazni baterija (ravno v času pisanja članka mi je kar na lepem odpovedal telefon – naključje?). Toplo priporočava uporabo dodatnega vira energije (baterija, power bank), saj je poraba energije mobilnega telefona ob vklopljenem GPS, prenosu podatkov ter osvetlitvi ekrana precej povečana. In na koncu ne pozabite občasno uporabiti planinske karte in kompasa ter povaditi osnov klasične orientacije, saj nikoli ne veste, kdaj vam pride prav.
Avtorja članka: Aleš Hočevar in Matjaž Šerkezi
Članek je bil objavljen v Planinska zveza Slovenije: Planinski vestnik, letnik 2018, št. 7-8, str. 66-70 Avtor naslovne fotografije: Aleš Hočevar
Matjaž Šerkezi: S sistemom sarOS, ki je nastal z izkušnjami gorskih reševalcev in je namenjen iskalno-reševalnim intervencijam, se je naredila simulacija iskalne intervencije za pogrešanim na Krvavcu. S tem so se preverili dinamika programa, njegove pomanjkljivosti in smernice za nadaljnji razvoj. Sistem sarOS je z določenimi dopolnili zrel za uporabo v iskalno-reševalnih intervencijah v celotnem sistemu zaščite in reševanja in je trenutno edino efektivno orodje v slovenskem prostoru, ki za svoje delovanje ne potrebuje zunanje podpore kot so: odvisnost od internet povezave, delo v brskalniku, shranjevanje podatkov v realnem času, zunanje periferije …
Na osnovi prvih uradnih podatkov (pogrešana oseba je mrtva najdena na nadmorski višini približno 1.000 metrov med Krvavcem in naseljem Kokra), je bila v eni minuti “ponovno” določena lokacija najdenega z uporabo orodij in podatkov sistema sarOS™. Izkazala se je za povsem točno.
Zemljevid kaže, da gre za naselje Spodnja Kokra, vendar naselje Spodnja Kokra uradno več ne obstaja. Občina Preddvor ima 14 naselij. Kokra je eno od njih.Iskanje po plastnici 1.000 m ne razkrije ničesar. Rdeča oznaka ponazarja uradno plastnico 1.000 m. Pregled uradnega lidarja (pixel 1 m) daje nekaj slutiti, vendar vidimo zavajajočo “izboklino”.Specialno obdelan oblak lidar točk po metodi SVF pa razkrije veliko kontrastnih podrobnosti in ne zavaja s senčenji. Zelo dobro vidimo, da na strmem terenu obstaja cel kup slepih krakov gozdnih poti. Vendar se le eden, po gori navzdol (sredina slike), konča v črnem območju. To pomeni, da je tam teren zelo strm.
In še povečava.
Orodje za analizo profilov sarOS™ (točke digitalnega modela reliefa na 1 m in z višinsko natančnostjo 25 cm) dajo dobro indikacijo mesta nezgode.Kot vidimo, lidar SVF lepo pokaže kar nekaj slepih krakov kjer lahko zaidemo ob spustu v dolino Kokre. Označen je daleč najbolj izrazit. Njegov zaključek obdan s črnim “sijajem”. To pomeni, da je tam teren zelo strm. Dober kandidat za iskalno akcijo. Neprekinjena uradna rumena plastnica predstavlja višino 1.000 m.Mesto predvidene nezgode (padec v globino) in uradna lega najdene osebe (razdalja je 28 m). Po hudem padcu v globino se je verjetno še nekaj časa kotalila.
Dodatne analize na osnovi fotografij iz helikopterja
Na osnovi fotografij posnetih iz helikopterja (fotoaparat visoke ločljivost Haselblad, 8000×3328 pikslov), je bilo mogoče narediti še vizualno analizo.
Leva slika prikazuje močno povečan in približno rotiran lidar SVF podatek. Rotiran je tako, da se približno sklada s fotografijo. Prikazuje mesto, kjer so ponesrečenca po neizraziti vlaki prinesli do avtomobila.Slika na levi kaže slepi krak, po katerem je ponesrečenec hodil tik pred padcem v globino. Ker je na fotografiji desno (prihod v točko razcepa poti) odrezan, je tako narejeno tudi na lidarju levo.
V drugem sporočilu PU je bilo rečeno, da so ponesrečenca po neizraziti gozdni vlaki od mesta nezgode prenesli do vozila. Sled vlake na lidarju (sredina slike v spodnji tretjini) je dobro vidna. Na uradnem lidarju je praktično nevidna.
Ortofoto posnetek ničesar ne razkrije, temveč samo potrdi,kar smo že ugotovili. Aero snemanje je bilo narejeno v času bujne vegetacije. Škoda, ker gre pretežno za listavce, ki jeseni razkrijejo strukturo tal, ko listje odpade.Še ena fotografija, tokrat zarotirana v približni smeri lidarja. Skladnost v detajlih med sistemom sarOS™ in fotografijo je popolna.Topografski zemljevid 1:5.000 ima vrisan skalni skok, kjer se je zgodila nesreča. Občudovanja vredna natančnost ex YU geodetov.
Še pogled v sarOS™. Profil od ocenjene točke padca v globino do točke najdbe.
Padec je meril 43 metrov. Uradno je bilo sporočeno, da je oseba padla 20 metrov globoko. Na profilu je dejansko vidna skalna polica na 20. metrih globine. Graf (ločljivost na 1 m) prikazuje pravilno razmerje X in Y(višina).
Sklep
Prikazana metoda sklepanja pokaže, da je na osnovi znanih informacij z uporabo sistema sarOS™mogoče predpostavljati precej več, kot brez njega. V danem primeru se je izkazalo, da nobena uradna podlaga za vizualizacijo prostora (ortofoto, topografski zemljevidi, temeljni topografski načrti ali uraden lidar) ne omogočajo tega, kar omogoča lidar SVF v sarOS™u.
Pri “enominutnem sklepanju” ni bilo na voljo nobene dodatne informacije, ki se sicer stekajo v nadzorni center iskalne akcije. Zagotovo jih je bilo kar precej.
Iz vsega povedenega sledi, da bi bilo smiselno z uporabo sistema sarOS™ preigrati uspešno zaključene iskalne akcije in izluščiti informacije, ki so bodisi vodile k (začasnem) neuspehu (v našem primeru: ko se je preiskovalo južna pobočja Krvavca), bodisi k uspehu (v našem primeru: iskanje proti dolini reke Kokre). Tako zbrani in urejeni podatki bi bili dragocen pripomoček pri ustvarjanju vzorca razmišljanja pri vseh naslednjih iskalnih akcijah. Vsaka uspešno izvedena iskalna akcija pomeni nov kamenček v mozaiku spoznanj o najdenem. Prav na teh principih temelji AI (umetna inteligenca). Ni posebnega razloga, da iskalne operacije ne bi bile deležne vsaj delčka konceptov AI. Potrebno pa je seveda imeti podatke za nazaj. Očitno je nastopil čas, ko bo potrebno izdelovati v mnogočem dopolnjena poročila o uspešno izvedenih iskalnih akcijah (štetje ur, kilometrov in ljudi ne zadošča več). Glavni poudarki morajo biti: katere informacije in odločitve so nas vodile (ali pa bi lahko vodile) k uspehu iskalne akcije in katere so nas (ali pa bi nas lahko) od tega odvračale.
Ne gre za iskanje napak temveč za iskanje vzorcev.
Pri iskalnih akcijah napak ni, razen v primeru, če je bila podana “zavestno lažna informacija”, ki odvrača iskalce od iskanega. Gre za napako tistega, ki je informacijo ustvaril. Tisti, ki ji je v dobri veri verjel in sklepal naprej, pa ni naredil napake.
V soboto (24. 11. 2018) se bo začela že 10. zimska liga na Sv. Primoža, pod okriljem Kluba gorskih tekačev Papež.
Dobimo se ob 9. uri na Vegradu od kjer bomo vsak po svojih močeh tekli do cerkve Sv. Primoža.
… in tako bo naslednjih petnajst sobot ponovno v znamenju švica, boja, smeha, mraza, preklinjanja klancev in sreče na vrhu. Vabljeni vsi ligaši, da se znova srečamo in “prepucamo” naše mehove, zbistrimo glave in se predvsem družimo.
Začetek lige (1. vzpon): 24. 11. 2018 Število vzponov: 15 Zadnji vzpon (15. vzpon): 2. 3. 2019 Start: vsako soboto (od 24. 11. 2018 do 2. 3. 2019) ob 9. uri izpred doma na Vegradu.
10. zimska liga k Sv. Primožu bo tudi letos popestrena s tematskimi vsebinami:
Datum
Aktivnost
24.11.2018
Otvoritev lige – FRITID Lab – športna prehrana ali kako se napolniti z energijo.
01.12.2018
2. izvedba 10. zimske lige – Miklavževa sobota.
08.12.2018
3. izvedba 10. zimske lige.
15.12.2018
»Štumf« liga (tek v nogavicah, po želji bosi …) na Sv.Primoža.
22.12.2018
Dobrodelna zimska liga – Lions klub Kamnik.
29.12.2018
2. FRITID dogodek – podelitev športnih majic naključnim (žrebanje) udeležencem 10. zimske lige Sv. Primož.
05.01.2019
7. izvedba 10. zimske lige.
12.01.2019
Nočna izvedba 10. zimske lige Sv. Primož.
19.01.2019
9. izvedba 10. zimske lige.
26.01.2019
10. izvedba 10. zimske lige.
02.02.2019
11. izvedba 10. zimske lige.
09.02.2019
Kulturno obarvana 10. zimska liga Sv. Primož (vodja Mira Papež).
16.02.2019
13. izvedba 10. zimske lige.
23.02.2019
14. izvedba 10. zimske lige.
02.03.2019
Zaključek 10. zimske lige na Sv. Primožu – tek trojk, peka šmorna in proteinskih FRITID vaflov, podelitev priznanj.
Pravila:
Lahko hodite oz. tečete od Vegrada k Primožu po cesti naokoli, brez bližnjic. Čas si meri vsak sam. Štart je skupinski. Izjeme so otroci in starejši, ki hodijo in lahko štartajo pol ure prej. Štart po 9. uri se ne šteje. (Fair play velja!)
V okrepčevalnici Pri Petru bo knjiga, kamor boste vpisali svoj čas – le-ta bo na voljo od 9. do 10:30. ure (za rezultate skrbi Igor Alpner). Kasnejši vpisi v knjigo niso možni. Prav tako se ne štejejo časi izven določenega datuma in časa.
Za končni rezultat se upošteva povprečje najboljših 10 vzponov. Tek trojk se v povprečje ne šteje.
Razglasitev rezultatov bo na zadnji izvedbi 10. zimske lige.
Vsi otroci, ki bodo sodelovali na sedmih (7) izvedbah zimske lige bodo prejeli medaljo 10. zimska liga Sv. Primož in praktično nagrado.
Pokale prejmejo (udeležba na desetih (10) izvedbah 10. Zimske lige Sv. Primož):
Dekleta mlajša (letnik 2008 in mlajši).
Dekleta starejša (2004 do vključno 2007).
Fantje mlajši (letnik 2008 in mlajši).
Fantje starejši (2004 do vključno 2007).
Ženske (prehodni pokal).
Moški (prehodni pokal).
Posebne kategorije (udeležba na sedmih (7) izvedbah 10. Zimske lige Sv. Primož):
Športno srce (pokal se podeli za udeležbo na vseh izvedbah 10. zimske lige in po presoji organizacijskega odbora).
Organizacijski odbor lige si pridržuje pravico spremembe oz. zamika štarta ob predhodni najavi.
Vse dodatne informacije na FB profilu Zimska liga Sveti Primož nad Kamnikom in Tekaškem forumu.
Vabljeni!
Za organizacijski odbor Matjaž Šerkezi.
KGT Papež in organizacijski odbor.
Sponzorji 10. zimske lige Sv. Primož:
Papež Potokar Nina s.p., Avtoličarstvo – Avtokleparstvo Papež
Avtoličarstvo in avtokleparstvo Papež je družinsko podjetje s tradicijo, ustanovljeno leta 1986, s sedežem na Podjelšah – Kamnik. Glavna storitvena dejavnost so avtoličarske in avtokleparske storitve za vse znamke osebnih, tovornih kot tudi motornih in gradbenih vozil.
Podjetje FRITID (www.fritid.si) je slovensko podjetje, ki vstopa v segment športne prehrane in artiklov za prosti čas z vodilom: zdravo, preprosto in učinkovito.
Zrem v prazen list in sploh ne vem, kje in kako bi začel … Poslušam tik-takanje ure, sprehodim se skozi “bajto”, odpiram vrata. Vsaka soba ima svojo zgodbo, vsak predmet svoj pomen, vonj domačnosti … Še včeraj smo skupaj postavljali novoletno jelko in se prepirali, ker sva s Katjo na skrivaj kradla bombone. Tisto pričakovanje kaj bo v modri skledi, nastavljeni na stopnicah, ko sva vsake pet minut bosonoga preverjala, ali je Miklavž že kaj prinesel. Z neba pa so padale snežno bele snežinke.
Moj zvedavi nos ti je vedno sledil. V mojih očeh si bil vzornik. Vse si znal popraviti, menjal si žarnice v televizorjih, po celi Koroški si popravljal pralne stroje, na oranžni Škodi, tisti, ki je imela motor zadaj, si sam naredil elektronski vžig. Se spomniš, ko sem te enkrat rešil, ko si po nesreči odvil vijak za gorivo in se je ta odkotalil izpod avta?! Pol ure si držal prst v rezervoar, da gorivo ni steklo in me klical. Veš, ata, bil si pogumen, ko si popravljal elektriko in je ogenj šel iz vtičnice; sam sem pa od strahu ležal pod mizo in te opazoval. Hvala ti, ker si me naučil, da sem lahko svojim otrokom sam naredil sobo, da znam popraviti elektriko, nažagati drva, zmešati malto …
S tabo se človek ni mogel skregati. Vedno si bil miren, preudaren, pogumen … Ja, saj vem, kako je biti kozorog, poznam enega takšnega.
S Katjo sva komaj čakala naše planinske pohode, ki so od zgodnje mladosti bila stalnica našega dopustovanja. V gorah smo se počutili domače, morje pa … Ja, morje. A smo bili trikrat vsega skupaj?! Tam nekje. Enkrat z avtobusom v Portorožu, ko sem ugotovil, da se v tako velikem grabnu že ne bom kopal. No, najbolj mi je v spominu ostal Rab in naša “101”. Bil si nervozen, ker je škripal ležaj, ko smo se v koloni spuščali po klancu. Samo ležaj ne bi smel cviliti, kadar stojimo, si ugotovil nekoliko kasneje. No, še sreča za škržate.
… in gore?! Te so bile resnično naš dom. Vsak konec tedna, vsak prosti čas. Spanje v planinskih kočah, igranje kart z bratrancema. Zame je skrbela mama, ti pa si bil šef za Katjo, ki je v eni roki nosila oranžnega plišastega zajčka, v drugi pa kamenčke, ki jih je za srečo metala v prepad in kar se je naučila od bratrance Igorja. Sedaj te razumem, ko spremljam svoje otroke, še posebej Jožana, ki je podobnega kalibra kot Katja in bi potreboval še tretjo roko, s katero bi se držal za jeklenico.
Za prvega maja se prebudimo na Ribniški koči. “Uuuuu, glej ata, sneg je padel, cel meter ga je.” Pa ko ga bi vsaj res bilo samo cel meter. Tri ure si skupaj s sestrinim možem Jožanom gazil do Partizanke, medtem ko sta mama in Zora iskali markacije na drevesih. Mi štirje, Katja, Uroš in Igor, pa smo racali zadaj in se metali v zamete. Oooo, sedaj vem, da te je skrbelo za nas in tega nisi pokazal, bil si pogumen in tvoj pogum nam je dal varnost. Hvala, ker si me naučil preudarnosti, odgovornosti, mirnosti in kako biti pogumen in hvala, ker si mi skupaj z mamo pokazal svet gora, svet za Bogove in Izbrance.
Ne bo te več pred hišo, ko se bomo pripeljali s tvojimi vnuki, ki te obožujejo – Medeja, Maruša Tereza, Joža in Gašper. Na obledeli fotografiji ste lansko jesen pekli kostanj. Ponosno sediš v njihovi sredini, iz otroških oči pa veje ponos, kot je vel takrat pri meni, ko sem ležal pod mizo in te občudoval pri popravilu elektrike. Tvoja Uršlja Gora se bo kmalu obarvala v barve jeseni in macesni bodo zlato zažareli, a tebe ne bo tam.
V petek, ko si se poslovil, sem v zvezdni noči sedel pri križu na Uršlji Gori. Veter mi je božal lica in sušil solze, utišal je moje krike in bil je topel, grel me je. Ata, vem, da si to bil ti. Vem, da te je vedno skrbelo za naju s Katjo in sedaj za tvoje štiri male.
Veš s Tinkaro jim vedno govoriva – imejte se radi, spoštujte se, bodite pogumni, v svetu držite skupaj, poglejte se v oči in bodite iskreni, pomagajte … pred spanjem si dajte roko in začutite, da ste tukaj … Sveče, cvetje, jokanje na grobu vsega tega ne bo povrnilo.
Ko sem v jutro sestopal z Gore, mi je topel veter igrivo zmršil lase in nekaj prišepnil na uho. Glavo sem obrnil v nebo, ki je bilo odeto v škrlat. Ah, ti moj ata. Srečno tam gor, saj vem, moraš iti. Poišči naše in pozdravi jih.
Ne jokati. Ata si tega ne bi želel in ga bi skrbelo. Mama, saj veš, kakšen bučko je bil. Bodi močna, mi smo s tabo in tvoji.
Deroča voda sčasoma obrusi še tako oster kamen, ki postane lep, gladek monolit. Bolečina je oster kamen. Čas je deroča voda …
Poglejte se, podajte si roko in imejte se radi. Ata, moj si.
Dnevnik, 3. 9. 2018, str. 20: Matjaž Šerkezi (na fotografiji) je alpinistični inštruktor, ki nas poleti in pozimi po medijih svari pred nespametnim planinarjenjem in iz leta v leto javno ponavlja nasvete za varen obisk gora. Kot aktiven član GRS Kamnik preživi marsikatero prosto uro v prostovoljnem reševanju tistih, ki hoje po gorah ne jemljejo dovolj resno. »Na vprašanje, katera planinska pot mi je najlepša, vedno težko odgovorim, « pravi Matjaž Šerkezi. »Sam pot vedno povezujem z doživljaji, z ljudmi okrog sebe, s trenutki, ki mi jih ponudi narava … Kot gorskemu reševalcu pa mi je pot vse prevečkrat povezana z nesrečami in z leti čedalje pogosteje ostajajo spomini tudi na te posamezne dogodke, včasih srečne, drugič žalostne, « pravi kamniški alpinist.
Tole je njegov izbor:
Brana iz Kamniške Bistrice
Če se iz Kamnika ozremo proti Kamniškim planinam, najprej zagledamo izrazito sedlo, ki se mogočno postavlja nad Kamniško Bistrico in ločuje Gorenjce od Štajercev – Jermanova vrata ali Kamniško sedlo. Na desni strani ga ponosno omejuje Planjava (2392 m), na levi pa nekoliko nižja Brana (2253 m). Na Kamniško sedlo se večkrat povzpnem iz Kamniške Bistrice, saj je to moja priljubljena večerna tekaška tura. Ponavadi pot zaključim na Kamniškem sedlu, kjer stoji planinska koča in kjer nas oskrbnik Simon vedno razvaja z dobrim zavitkom ali palačinkami. Večkrat pa me noge ponesejo na Brano, do koder je od koče uro hoda.
Za vzpon svetujem dobre planinske čevlje, nič narobe ne bo, če na glavo poveznemo čelado. Vrh ponudi čudovit razgled proti Logarski dolini in na drugi strani proti Gorenjski ter odpre vesolje idej za poletne planinske ture. Pri sestopu se držite markacij, sploh v megli, saj se pot z rame skrivnostno izlije na desno čez greben proti Kamniškemu sedlu. Ko se vrnete v dolino, se oglasite Pri Jurju, kjer vas bo Marjan razvajal z odličnim alpskim zrezkom, za Firštov golaž pa je pravi naslov sosednji Dom v Kamniški Bistrici.
Prečenje grebena Zeleniških špic
Alpinistična tura za sladokusce in začetnike v alpinizmu pod vodstvom alpinističnega inštruktorja ali gorskega vodnika, ki jo vse prevečkrat zlorabijo kot »preprosto« in »lahko«. Izhodišče ture je Staničev vrh, na katerega se povzpnemo iz Kamniške Bistrice proti Jermanci in skozi Repov kot. Celoten greben je ocenjen z alpinistično oceno po lestvici UIAA – I do II, mestoma III, ne smemo pa pozabiti, da je možnih več variant in neizkušeni kaj hitro zaplezajo v spodnjo V. stopnjo. Greben poteka v smeri sever-jug in je na eni strani omejen z dolino Kamniške Bele, na drugi pa z Repovim kotom, ki v vročih poletnih mesecih ponuja prijetno osvežitev v hladnih tolmunih hudournika nad Repovim slapom. Turo zaključimo na Srebrnem sedlu, od koder lahko sestopimo po zahtevnem brezpotju v Repov kot, ali pa jo nadaljujemo proti Kamniškemu sedlu. Tura je orientacijsko zahtevna in zahteva alpinistične izkušnje ter znanje uporabe alpinistične opreme.
S kolesom čez Pohorje
Prava pustolovščina za turnokolesarske sladokusce. Izhodišče ture je železniška postaja v Dravogradu, od koder se s »cugom« odpeljete do štajerske prestolnice in s pohorsko vzpenjačo na Bellevue. Pot vas vodi po Pohorski kolesarski transverzali do Areha, kjer vas kaj hitro vase posrkajo prostrani pohorski gozdovi do slapa Šumik. Obvezen postanek pri planinski koči na Pesku, kjer vam bodo postregli z odličnimi palačinkami in drugo pohorsko kulinariko.
Sledi vzpon na Roglo in naprej proti znamenitim Lovrenškim jezerom (spoštujte naravo in ta del prehodite ob kolesu) in Ribniški koči. Sledi razgibana pot s krajšimi vzponi, ki nas pripelje do Kop, od koder vodi epski spust proti Slovenj Gradcu in po kolesarski stezi na izhodišče. Če ste v dobri kondiciji, lahko turo opravite v enem dnevu. Sam najraje nanjo povabim otroke in z njimi doživim dvodnevno robinzonsko pustolovščino. Poleg Pohorske kolesarske transverzale čez Pohorje poteka tudi del Slovenske tumokolesarske poti, ki je plod dela Planinske zveze Slovenije in Komisije za turno kolesarstvo.
In še tole: ne glede na to, ali boste planinarili, tekli ali kolesarili, pa ne pozabite na osnovno planinsko opremo v nahrbtniku. V gore se odpravite dovolj zgodaj in imejte v mislih, da ste na vrhu šele na pol poti. Gore so domovanje planinskih živali in cvetlic, mi smo le obiskovalci, zato poskrbimo, da se bodo lahko nad njihovo lepoto čudili tudi naši otroci. x gs
Mlad mor'š trpet, da si star navajen. 