Da ne zdrsnemo po ledeni podlagi, na noge sodijo dereze, derezice in še kaj se bi našlo …

Nekaj malega iz šole planinskih dušebrižnikov o derezah, derezicah, varnejši hoji v zasnežene gore, pametovanju … 

Zima je čas, ko moramo nase navleči debelejša oblačila, saj se znižajo temperature, vse pogosteje pa z njo zapiha močan veter, ki telo še dodatno ohlaja. Prav tako je s športnega vidika najprimernejša za počitek in ustvarjanje baze, ki bo še kako koristna, ko bodo skozi snežno odejo pokukali prvi cvetovi.

Z nizkimi temperaturami pa se v nas prebudi želja po zimskih dejavnostih, ki so povezane s snegom. Žal ali pa za marsikoga na srečo je ta v dolinah vse redkejši, v gorah pa nam še vedno dela veselje, in da je to veselje čim bolj varno, potrebujemo kar nekaj opreme in znanja uporabe le te.

Že vrabčki čivkajo, da ne smemo v zasnežene gore brez lavinskega trojčka, dodatno svetujemo še uporabo lavinskega nahrbtnika. Da ne zdrsnemo po ledeni podlagi, na noge sodijo dereze, derezice in še kaj bi se našlo.

Ko sem jeseni obiskal sedež Grivela v Courmayeurju, kjer se je leta 1912 s prvim parom deseterk Henriya Grivela začela uspešna zgodba proizvodnje opreme za sneg in led, sem se spomnil tudi na nekaj uspešnih zgodb v Sloveniji. V mislih sem imel Alpino in Proalp s segmentom planinske obutve in Elan s turnimi smučmi.

Vse pogosteje pa se pojavlja ime Veriga, ki je svojo pot začela davnega leta 1922. Z veseljem so nam priskočili na pomoč letošnjega marca, ko smo v Tamarju organizirali plezalni teden v sklopu programa ERAZMUS+ in kjer smo lahko preizkusili njihove izdelke, sam pa sem jih kasneje preizkusil do te mere, da so mi na nogah dobesedno razpadle.

V mislih imam odlične derezice, ki so kakovostne izdelave iz nerjavečega jekla, in silikonsko gumo za pritrjevanje, ki ni cenena, saj ohranja elastičnost in ne napoka tudi po daljši rabi in namerno povzročenih temperaturnih razlikah. Za hojo po planinskih poteh sem uporabljal model Mount Track, za teke pa Run Track. Oboje imajo agresiven oprijem na zasneženih in poledenelih površinah, guma pa se planinskemu čevlju in tekaškemu “supergu” tesno prilega. Kar nekaj krat smo jih gorski reševalci uporabili pri reševanju za spremljavo nosil po poledeneli cesti ali vlaki, saj s tem ni treba razmišljati, kam in kako boš stopil, da ti ne bo zdrsnilo. Vzporedno sem uporabljal še verige nekaterih drugih proizvajalcev iz tujine, naročil sem jih tudi pri AliExpressu in če sem se moral pri derezicah Veriga posebej potruditi, da sem jih uničil, mi je pri vseh ostalih ta trud bil prihranjen.

Skratka, tehničnih minusov pri derezicah Veriga ni oz. so zanemarljivi. Izpostavil bi pa vsekakor dva minusa, in sicer prvega, ki se dotika poimenovanja. Na spletni strani Veriga najdemo termin dereze, ki se uporablja za dereze – tiste, ki jih je davnega leta 1912 skoval Henry Grivel. Veliko bolj primeren termin je derezice, s tem se tudi ognemo včasih neukim prodajalcem in kupcem na drugi strani, ki so prepričani, da so kupili dereze, kupili pa so derezice.

Druga je pa človeški dejavnik nepravilne rabe. Srečujemo ljudi, ki z njimi “rinejo” praktično povsod – na Grintovcu, Triglavu, Brani … Skratka, držijo se pravila rabe 4×4 vozila, ki ga ima danes že skoraj vsak četrti, kmetje pa celoletno dodatno delo avtovleke na gozdnih in lokalnih cestah.

… in ker sem eden tistih “planinskih dušebrižnikov”, ki gre s kolegi gorskimi reševalci večkrat ponoči na skupno turo, ker pač se radi družimo in hodimo skupaj v svojem prostem času, občasno organiziramo kakšen tečaj, na katerem ponovno delimo nasvete o obvezni opremi za hojo v zasnežene gore.

In predvsem zato, da nam ni treba biti doma s tečnimi otroki in ženami, in po možnosti še s psom, za katerega so tako sveto vsi obljubili, da ga bodo kadarkoli peljali “scat in srat”, še enkrat ponavljam in že vem, da bo “jutri” utripal telefon z GRS INTERVENCIJA in iz katerega se bo slišal glas Srečota: “Imamo izgubljenega planinca. Šel je na Kamniško sedlo, sedaj pa se je nekako znašel sredi Hudega Grabna, kjer je vse ledeno in si ne upa naprej. Čelna svetilka mu je padla v prepad, ga pa zelo zebe in sprašuje, kdaj lahko pridemo ponj?!”

… zato:

Če niste vešči hoje v snegu in ledu, opremo sicer imate novo, je pa ne znate uporabljati, nimate izkušenj in znanja:
a. ostanite doma ali
b. si najemite gorskega vodnika ali se
c. včlanite v planinsko društvo in hodite na skupne izlete oz. prosite vodnika PZS, da greste v gore z njim.

Če se že odpravite v gore:
a. si izberite svojim fizičnimi in psihičnim sposobnostim primeren cilj,
b. zima ni enaka poletju in je povezana s krajšimi dnevi, mrazom, zaprtimi planinskimi kočami, snežnimi plazovi, kložami, vejavico, ledom in snegom …
c. opremo, ki jo imate, morate znati uporabljati in vedeti, kateremu namenu služi.

Derezice niso dereze in so odlične pripomoček za hojo po zasneženih in poledenelih gozdnih cestah in poteh, ki niso povezane z veliko strmino, kjer lahko ob stranski obremenitvi pride do snema ali pretrganja derezice.

V gore pozimi hodimo s planinskimi čevlji z narebrenim in torzijsko stabilnim podplatom na katerega pritrdimo dereze.

Ko uporabljamo dereze, v roke sodi cepin, roke pa so zaščitene z rokavicami.

Na glavi svetujemo čelado, saj je ta že ob manjšem padcu tista, ki najprej udari ob trdo podlago.

… in ja, uporabljam derezice Veriga in dereze.

Hvala Verigi in Andreji Čarman za možnost testiranja njihovih derezic, ki jih najdete v vseh bolje založenih trgovinah, v Kamniku pa poleg trgovine Prosti čas tudi pri Petru na Sv. Primožu, kjer je pot vsekakor primerna za njihovo rabo in večkrat brez njih tudi ne gre.