Nobena pametna tehnologija nam ne more pomagati, če pameti v glavi nimamo sami. In za varnejše obiskovanje gora jo je treba kar precej.

V letošnjih poudarkih pred glavno planinsko sezono svetujemo uporabo čelade. Sam bi svetoval, da je kar obvezna. Govorimo o pravilnem načrtovanju planinskega izleta, chatGPT-ju, prvi pomoči in spomnimo na uporabo brezplačne aplikacije maPZS.

Nisem odnehal. Skoraj po letu dni pisanja za metropolitan.si je prišlo do odločitve, da planinske nasvete Matjaževega sveta gora selim na svoje spletišče serkozavri.si. Bil sem presenečen, saj je v tem času nastalo kar 46 člankov. V pisanju sem užival z vsako besedo, ki sem jo prelil na zaslon.

Trenutno sem v učilnici Planinskega doma na Kalu, kjer smo zaključili s sejo upravnega odbora Planinske zveze Slovenije. Ja, »boring«, si marsikdo misli. Medtem, ko je zunaj zemljo močil dež, smo mi premetavali misli in besede o priporočenih cenah v planinskih kočah, prenovi spletne strani PZS, sprejemali odločitve, občasno zašli iz prave smeri in se kar hitro vrnili po isti poti do prve markacije.

In ker se v spodnjih prostorih, kjer je jedilnica, dogaja zločin nad frajtonarico, sem kar hitro pobegnil v svoj svet.

Bobi lista po dokumentih. Damjan na prenosniku popravlja besedilo naše piarovke Barbare. Za trenutek se zazrem v lesen gorski reševalni čoln Aki, ki visi na steni. Kaj vse je preživel? Komu vse je rešil življenje? Koliko gorskih reševalcev je ravnalo z njim?

Pod njim preberem besedilo na orumenelem listu:

V Planinski koči na Kalu je bil julija 1952 občni zbor Gorske reševalne službe Slovenije (GRS). Na njem so potrdili predlog za ustanovitev treh novih gorskih reševalnih postaj (Prevalje, Tolmin in Hrastnik). Prvi člani GRS iz Alpinističnega odseka Hrastnik so bili: lvan Čanžek, Rudi Predovnik, Vili Ravnikar, dr. Jože Toplak. Za načelnika so izvolili Čanžek Ivana, svoje prostore pa so imeli v Planinski postojanki na Kalu. Gorska reševalna postaja Hrastnik je maja 1953 dobila prvi gorski reševalni čoln (aki). Po pripovedovanju članov GRS Hrastnik Predovnik Rudija in Hrastnik Matica so aki uporabili, ko so na Katarino nad Trbovljami prepeljali ponesrečenca, ki se je poškodoval z eksplozivnim telesom. Alpinist Vili Pistotnik, član PD Hrastnik, je 2. 1. 1967 sodeloval pri reševanju obolele Bregarjeve gospe, ki je bila pomočnica v Planinski koči na Kalu. Z akijem so jo prepeljali do ceste, do koder je lahko pripeljalo reševalno vozilo.

ChatGPT-ju dam ukaz, da mi napiše preventivno besedilo v bolj medijsko zanimivi obliki. Rezultat je bolan. Napisano besedilo mi preoblikuje v trenutku. Le pet minut mu je treba, da naredi podpise na dve uri dolg podkast in to v 90. odstotkih ujemanja, z minimalno potrebo po popravi. Orodje prihodnosti ali orodje »judgment day«? Vse je odvisno od uporabnika.

Poglejmo si nekaj poudarkov letošnje planinske sezone z novinarske konference Planinske zveze Slovenije pred glavno planinsko sezono.

V gorah je zapadlo precej snega, ki se bo marsikje obdržal še dolgo v poletje. Tako lahko pridemo do dela planinske poti, ki bo nekaj metrov pokrita s trdim, pomrznjenim snegom. Takšen predel lahko prečimo le, če je ta na ravnini in ni možnosti zdrsa. V primeru naklonine pa le s pomočjo cepina in derez. Sicer obrnimo.

Svetujemo tudi uporabo planinske oz. alpinistične čelade. Ob zdrsu je prva stvar, ki udari ob tla, glava, in če ni primerno zaščitena, lahko pride do hudih poškodb. Čelada je priporočljiva predvsem tam, kjer poti potekajo pod stenami, saj je sploh v začetku planinske sezone veliko zapadlega kamenja. Svetujemo jo tudi na planinskih poteh, kjer je veliko obiskovalcev.

Čelada mora imeti oznako UIAA in CE, kar pomeni, da je primerna za uporabo v gorah in ne sme biti starejša od petih let. Pomembna je tudi pravilna namestitev čelade na glavo.

Ključno je tudi pravilno pridobivanje informacij o določenem planinskem izletu ali turi. Informacije o poti morajo biti preverjene in objektivne. Dobimo jih lahko na preverjenih spletnih portalih, kot je spletna stran Planinske zveze Slovenije ali v tiskanih planinskih vodnikih. Seveda so dobrodošle dodatne informacije z družbenih omrežij ali izkušnje posameznikov, se je pa treba zavedati, da gre v večini za subjektivne ocene v smislu – Kar je meni lahko, ni nujno tudi tebi oz. te bo spravilo v nevaren položaj. V kolikor priprave v gore, hoje niste vešči in v primeru, da si želite zahtevnejše ture, si najemite gorskega vodnika ali planinskega vodnika. Z njim bo izlet varnejši. Vsekakor pa preverite njegove kompetence in usposobljenost.

Za načrtovanje planinskega izleta smo pripravili aplikacijo maPZS, ki je brezplačna. Uporabljajte jo namesto Google Maps aplikacije, ki je sicer odlična za uporabo na cesti. maPZS vsebuje celoten kataster planinskih poti v dolžini 10.000 km z vsemi dodatnimi podatki, ki so potrebni pri načrtovanju.

Kakorkoli. Nobena pametna tehnologija nam ne more pomagati, če pameti v glavi nimamo sami. In za varnejše obiskovanje gora jo je treba kar precej.