Anatomija nekega iskanja ali ponovno iskanje že najdenega – (v eni minuti s sistemom sarOS™)

Matjaž Šerkezi: S sistemom sarOS, ki je nastal z izkušnjami gorskih reševalcev in je namenjen iskalno-reševalnim intervencijam, se je naredila simulacija iskalne intervencije za pogrešanim na Krvavcu. S tem so se preverili dinamika programa, njegove pomanjkljivosti in smernice za nadaljnji razvoj. Sistem sarOS je z določenimi dopolnili zrel za uporabo v iskalno-reševalnih intervencijah v celotnem sistemu zaščite in reševanja in je trenutno edino efektivno orodje v slovenskem prostoru, ki za svoje delovanje ne potrebuje zunanje podpore kot so: odvisnost od internet povezave, delo v brskalniku, shranjevanje podatkov v realnem času, zunanje periferije …

Na osnovi prvih uradnih podatkov (pogrešana oseba je mrtva najdena na nadmorski višini približno 1.000 metrov med Krvavcem in naseljem Kokra), je bila v eni minuti “ponovno” določena lokacija najdenega z uporabo orodij in podatkov sistema sarOS™. Izkazala se je za povsem točno.

Zemljevid kaže, da gre za naselje Spodnja Kokra, vendar naselje Spodnja Kokra uradno več ne obstaja. Občina Preddvor ima 14 naselij. Kokra je eno od njih.
Iskanje po plastnici 1.000 m ne razkrije ničesar. Rdeča oznaka ponazarja uradno plastnico 1.000 m. 
Pregled uradnega lidarja (pixel 1 m) daje nekaj slutiti, vendar vidimo zavajajočo “izboklino”.
Specialno obdelan oblak lidar točk po metodi SVF pa razkrije veliko kontrastnih podrobnosti in ne zavaja s senčenji. Zelo dobro vidimo, da na strmem terenu obstaja cel kup slepih krakov gozdnih poti. Vendar se le eden, po gori navzdol (sredina slike), konča v črnem območju. To pomeni, da je tam teren zelo strm.

In še povečava.

Orodje za analizo profilov sarOS™ (točke digitalnega modela reliefa na 1 m in z višinsko natančnostjo 25 cm) dajo dobro indikacijo mesta nezgode.
Kot vidimo, lidar SVF lepo pokaže kar nekaj slepih krakov kjer lahko zaidemo ob spustu v dolino Kokre. Označen je daleč najbolj izrazit. Njegov zaključek obdan s črnim “sijajem”. To pomeni, da je tam teren zelo strm. Dober kandidat za iskalno akcijo. Neprekinjena uradna rumena plastnica predstavlja višino 1.000 m.
Mesto predvidene nezgode (padec v globino) in uradna lega najdene osebe (razdalja je 28 m). Po hudem padcu v globino se je verjetno še nekaj časa kotalila.

Dodatne analize na osnovi fotografij iz helikopterja

Na osnovi fotografij posnetih iz helikopterja (fotoaparat visoke ločljivost Haselblad, 8000×3328 pikslov), je bilo mogoče narediti še vizualno analizo.

Leva slika prikazuje močno povečan in približno rotiran lidar SVF podatek. Rotiran je tako, da se približno sklada s fotografijo. Prikazuje mesto, kjer so ponesrečenca po neizraziti vlaki prinesli do avtomobila.
Slika na levi kaže slepi krak, po katerem je ponesrečenec hodil tik pred padcem v globino. Ker je na fotografiji desno (prihod v točko razcepa poti) odrezan, je tako narejeno tudi na lidarju levo. 

V drugem sporočilu PU je bilo rečeno, da so ponesrečenca po neizraziti gozdni vlaki od mesta nezgode prenesli do vozila. Sled vlake na lidarju (sredina slike v spodnji tretjini) je dobro vidna. Na uradnem lidarju je praktično nevidna.

Ortofoto posnetek ničesar ne razkrije, temveč samo potrdi,kar smo že ugotovili. Aero snemanje je bilo narejeno v času bujne vegetacije. Škoda, ker gre pretežno za listavce, ki jeseni razkrijejo strukturo tal, ko listje odpade.
Še ena fotografija, tokrat zarotirana v približni smeri lidarja. Skladnost v detajlih med sistemom sarOS™ in fotografijo je popolna.
Topografski zemljevid 1:5.000 ima vrisan skalni skok, kjer se je zgodila nesreča. Občudovanja vredna natančnost ex YU geodetov.

Še pogled v sarOS™. Profil od ocenjene točke padca v globino do točke najdbe.

Padec je meril 43 metrov. Uradno je bilo sporočeno, da je oseba padla 20 metrov globoko. Na profilu je dejansko vidna skalna polica na 20. metrih globine. Graf (ločljivost na 1 m) prikazuje pravilno razmerje X in Y(višina).

Sklep

Prikazana metoda sklepanja pokaže, da je na osnovi znanih informacij z uporabo  sistema sarOS™mogoče predpostavljati precej več, kot brez njega.  V danem primeru se je izkazalo, da nobena uradna podlaga za vizualizacijo prostora (ortofoto, topografski zemljevidi, temeljni topografski načrti ali uraden lidar) ne omogočajo tega, kar omogoča lidar SVF v sarOS™u.

Pri “enominutnem sklepanju” ni bilo na voljo nobene dodatne informacije, ki se sicer stekajo v nadzorni center iskalne akcije. Zagotovo jih je bilo kar precej.

Iz vsega povedenega sledi, da bi bilo smiselno z uporabo sistema sarOS™ preigrati uspešno zaključene iskalne akcije in izluščiti informacije, ki so bodisi vodile k (začasnem) neuspehu (v našem primeru: ko se je preiskovalo južna pobočja Krvavca), bodisi k uspehu (v našem primeru: iskanje proti dolini reke Kokre). Tako zbrani in urejeni podatki bi bili dragocen pripomoček pri ustvarjanju vzorca razmišljanja pri vseh naslednjih iskalnih akcijah. Vsaka uspešno izvedena iskalna akcija pomeni nov kamenček v mozaiku spoznanj o najdenem. Prav na teh principih temelji AI (umetna inteligenca). Ni posebnega razloga, da iskalne operacije ne bi bile deležne vsaj delčka konceptov AI. Potrebno pa je seveda imeti podatke za nazaj. Očitno je nastopil čas, ko bo potrebno izdelovati v mnogočem dopolnjena poročila o uspešno izvedenih iskalnih akcijah (štetje ur, kilometrov in ljudi ne zadošča več). Glavni poudarki morajo biti: katere informacije in odločitve so nas vodile (ali pa bi lahko vodile) k uspehu iskalne akcije in katere so nas (ali pa bi nas lahko) od tega odvračale.

Ne gre za iskanje napak temveč za iskanje vzorcev.

Pri iskalnih akcijah napak ni, razen v primeru, če je bila podana “zavestno lažna informacija”, ki odvrača iskalce od iskanega. Gre za napako tistega, ki je informacijo ustvaril. Tisti, ki ji je v dobri veri verjel in sklepal naprej, pa ni naredil napake.

Dušan Peček, SAR-IT specialist

Komentarji so zaprti.

Website Powered by WordPress.com.

Navzgor ↑

%d bloggers like this: